Med družbenim in individualnim - slovenska in slovaška kratka proza po letu 1989Sevšek Šramel, Špela (Avtor) slovenska književnostslovenski pisateljislovaška književnostslovaški pisateljikratka prozazgodovinaprimerjalne študije1989-pripovedna distancaDrago JančarPavel VilikovskýV sodobni slovenski in slovaški kratki prozi se vloga zgodovine kaže na več načinov: kot tematizacija zgodovinskega spomina, torej dojemanje in upodobitev preteklosti, in kot vprašanje, v kolikšni meri posameznika zaznamujeta prostor in čas. Pavel Vilikovsky v kratkih zgodbah Romeo iz epohe socializma (Romeo z epohy socialistického realizmu, 1989) in Vse, kar vem o srednjeevropejstvu (Všetko, čo viem o stredoeuropanstve, 1989) prikazuje nekatere ustaljene in prenovljene upodobitve preteklosti, kjer majhne, intimne zgodbe beremo z empatijo, ironična dimenzija pa je prisotna pri temah nacionalne oz. kulturne identitete. Jančarjevi noveli Augsburg (1994) in Joyceov učenec (1998) govorita o nemoči posameznika v vrtincu zgodovine, nedojemljivosti sveta izključno z razumom in odsotnosti enega smisla ali celovitega pogleda na svet.20102023-09-22 11:54:32Članek v reviji150760UDK: 821.163.6-32.09:821.162.4-32.09"1989/20"COBISS_ID: 44034658OceCobissID: 253010432sl