Planinska paša v SlovenijiKozjek, Brigita (Avtor) Simčič, Mojca (Mentor) živinorejapašaplaninska pašakmetijska politikaSlovenijaV alpskem prostoru se travnate površine, ki ležijo na višjih nadmorskih višinah, uporablja za planinsko pašo. To je sezonska gospodarska dejavnost v času vegetacijske dobe. V Evropski uniji se zavedajo pomena planinske paše, zato so uvedli ukrepe skupne kmetijske politike, ki so ključni za zagotavljanje trajnostne rabe in ohranjanje planin. Vsaka od članic se na različne načine sooča z omenjeno problematiko. V Sloveniji imamo več kot 200 planinskih pašnikov, na katerih se pasejo rejne živali. V obdobjih od 2015 do 2022 in 2023 do 2027 se izvajajo dve operaciji kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil (KOPOP): Paša po čredinkah na planini in Planinska paša s pastirjem. Namen diplomske naloge je bil raziskati stanje planinske paše v Sloveniji s pomočjo pregleda literature in podatkov, na podlagi vključevanja rejcev v ukrepe kmetijske politike. Na planinski paši v Sloveniji se pase govedo, konji in drobnica. Poznamo goveje, konjske in mešane planine z najmanj tremi vrstami rejnih živali ter planine za drobnico, izključno ovčje in izključno kozje planine. Ugotovili smo, da se je v zadnjih letih povečala povprečna velikost planin in število GVŽ na območjih, kjer so vključeni v KOPOP operacijo planinska paša. V letu 2021 je bila v Sloveniji povprečna velikost planine 36,38 ha, povprečno število živali na planini 37,18 GVŽ in povprečna obtežba 1,35 GVŽ/ha. Planinska paša se izvaja v sedmih statističnih regijah od dvanajstih regij v Sloveniji.20232023-09-22 09:14:02Diplomsko delo/naloga150754VisID: 230615COBISS_ID: 166239747sl