Arheometalurška karakterizacija čelade iz pozne železne dobeŽerjav Jereb, Blaž (Avtor) Fajfar, Peter (Mentor) Šetina, Barbara (Komentor) arheometalurgijakositrov bronkemijska sestavapreoblikovanjemikrostrukturaV magistrskem delu so predstavljene raziskave čelade, ki je najdena bila v novoodkritem pokopališču Pezdirčeva njiva, v kraju Podzemelj. Pokopališče sega v pozno Halštatsko obdobje oziroma pozno železno dobo (500–200 let pr. n. št.). Za čelado lahko menimo, da je ena najpomembnejših arheoloških najdb zadnjih let v Sloveniji, v svetu pa je najdenih le okoli 120 čelad. Namen dela je bila karakterizacija mikrostrukture, podrobna analiza kemijske sestave vzorcev iz različnih delov čelade in ugotovitev predvidene poti izdelave. Pri takih najdbah morajo biti vzorci vzeti z veliko previdnosti in na čim manj opaznih mestih. Vzorce se je analiziralo na vrstičnem elektronskem mikroskopu (SEM), Kemijska analiza pa je bila opravljena s pomočjo energijsko disperzijske spektroskopije (EDS). Preiskave so potekale tako na območju kovinske osnove kot območju na robu, kjer je prisotna oksidna plast. Dodatno se je izvedla še analiza z uklonom povratno sipanih elektronov (EBSD) za ugotavljanje orientacije in velikosti zrn. V drugem delu smo na podlagi rezultatov kemijske sestave delcev čelade izdelali zlitino, ki smo jo nato ročno kovali po različnih protokolih. Vzorce kovanja se je analiziralo s svetlobnim mikroskopom. Rezultati kažejo, da je kovinska osnova bronaste čelade sestavljena iz ena faze bakra in kositra, prisotni pa so tudi podolgovati vključki PbS. V mikrostrukturi opazimo dvojčične meje in drsne pasove, kar skupaj z vključki nakazuje na precejšno deformacijo pri izdelavi. Oksidna plast je neenakomerna in je debelejša na zunanji strani, kjer je prisotna tudi zemlja. Iz primerjave rezultatov kovanja z analizo najdene čelade, lahko sklepamo, da se je ta izdelala z izmeničnim hladnim kovanjem in žarjenjem.B. Žerjav Jereb20232023-09-22 09:00:04Magistrsko delo/naloga150742UDK: 669VisID: 96194COBISS_ID: 167932163sl