<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen okolja pri izvajanju okupacij oseb, odvisnih od prepovedanih substanc</dc:title><dc:creator>Lahajnar,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>abstinenca</dc:subject><dc:subject>zdravljenje odvisnosti</dc:subject><dc:subject>okoljski dejavniki</dc:subject><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Odvisnost od prepovedanih substanc je kronična bolezen, ki vsako leto prizadene vedno več ljudi v Sloveniji in po svetu. Delovna terapija je kot zdravstvena stroka močno vključena v proces zdravljenja in ohranjanja abstinence. Namen: Izvedeti smo želeli, kakšno vlogo ima delovni terapevt pri delu z osebami, ki so odvisne od prepovedanih substanc, in kaj je značilno za okolje, v katerem te osebe živijo. Metode dela: Izveden je bil pregled literature. Pregledanih je bilo šest baz podatkov: Cochrane Library, Wiley Online Library, Medline, CINAHL, Web Of Science in PubMed. V končno analizo je bilo vključenih osemnajst člankov. Rezultati: Pri definiciji okolja in oblikovanju rezultatov po temah je bil uporabljen model MOHO. Z vidika fizičnega okolja na razvoj odvisnosti vplivajo: odraščanje v revščini, nizka izobrazba, fizično zahtevno delovno mesto, nizek socio-ekonomski status in bivanje v okolju, v katerem sta visoko prisotna kriminal in droga. Z vidika socialnega/kulturnega okolja vplivajo: kultura in navade, sprejetost droge kot načina za spoprijemanje s stresom, pritisk vrstnikov in pripadnost (ali želja po pripadnosti) družbenim skupinam, verska prepričanja, družinska dinamika in spodbuda/ovira pri abstinenci v pomembnih odnosih. Razprava in zaključek: Na razvoj odvisnosti od prepovedanih substanc poleg okolja neposredno vplivajo tudi dejavniki posamezne osebe. Upoštevanje prepletenosti teh dveh elementov se izkaže za pomembno pri načrtovanju zdravljenja in ohranjanju abstinence. Delovni terapevti pri tem najbolj prispevajo z učenjem organizacije, načrtovanja, postavljanja meja in ciljev, zastavljanjem rutin, iskanjem novih okupacij in načinov za vključevanje v izbranih dejavnostih, pomočjo pri vključevanju v družbo in na delovno mesto ter s podporo in sočutjem. Bolezen odvisnosti je po svetu sprejeta, normalizirana in zdravljena na različne načine. Strokovnjaki so si enotni v tem, da je naraščanje odvisnosti od prepovedanih substanc v širši družbi in med mladimi pomemben predmet nadaljnjega raziskovanja in potrebuje večjo pozornost različnih zdravstvenih in socialnih strok pri preprečevanju širjenja te bolezni.</dc:description><dc:publisher>[K. Lahajnar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-22 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150723</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 129185</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 165516803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
