<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija zemeljskih del za zmanjšanje okoljskih vplivov</dc:title><dc:creator>Vidic,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Janko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolar,	Jasna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>GR</dc:subject><dc:subject>B-GR</dc:subject><dc:subject>geotehnika</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>zemeljska dela</dc:subject><dc:subject>nadomestni gradbeni materiali</dc:subject><dc:subject>gradbeni odpadki</dc:subject><dc:subject>livarski pesek</dc:subject><dc:subject>elektrofiltrski pepel</dc:subject><dc:subject>žlindra</dc:subject><dc:subject>izboljšanje temeljnih tal</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi so opisani različni pristopi, ki vključujejo trajnostni razvoj v zemeljskih delih. Ti pristopi so združeni v tri glavne kategorije: izboljšanje temeljnih tal, optimizacija izvajanja zemeljskih del in uporaba nadomestnih gradbenih materialov. Z izboljšanjem temeljnih tal (npr. zgoščanje, gruščnati koli, kemično injektiranje …) lahko nadomestimo izkop in zamenjavo slabih tal. Pri izbiri najustreznejše metode upoštevamo potrebe projekta, omejitve lokacije in vplive na okolje. Za optimizacijo zemeljskih del lahko uporabimo različne sisteme in algoritme. V nalogi je predstavljen integriran sistem, ki ga je razvil Gomes Correia (2015). integriran sistem iz vnesenih podatkov o razpoložljivi opremi in ostalih potrebnih podatkov, pridobljenih s podatkovnim rudarjenjem, najde optimalno razporeditev opreme ter poteka dela s pomočjo genskih algoritmov, kar predstavlja rešitev optimizacijskega problema. Optimalno rešitev lahko prilagaja v realnem času za vsako fazo projekta. Uporaba nadomestnih materialov v zemeljskih delih predstavlja ustrezno alternativo naravnim materialom. Podrobneje so opisane lastnosti in možna področja uporabe gradbenih odpadkov (vključno z zemeljskimi izkopi), livarskega peska, elektrofiltrskega pepela in žlindre, ki imajo tako z vidika količin, v katerih nastajajo, kot tudi po fizikalno-mehanskih lastnostih potencial za uporabo v zemeljskih delih. Podatki iz literature kažejo, da nekateri nadomestni materiali (npr. žlindra) dolgoročno niso volumsko stabilni. Zato smo izvedli numerično analizo cestnega nasipa s conarno zgradbo in ob upoštevanju različnih volumskih deformacij (1, 2 in 4 %) materiala v jedru nasipa. Namen numerične analize je preveriti vpliv nabrekanja materiala na nasip in voziščno konstrukcijo.</dc:description><dc:publisher>[H. Vidic]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-22 07:45:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150720</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 502.131.1:624.13(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159608</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 178596099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
