<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vsebnost juglona in drugih naftokinonov v tkivih oreha (Juglans regia L.) ter njihov vpliv na kalitev, rast in sekundarni metabolizem različnih zelenjadnic</dc:title><dc:creator>Medič,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Veberič,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slatnar,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>juglon</dc:subject><dc:subject>naftokinoni</dc:subject><dc:subject>sekundarni metabolizem</dc:subject><dc:subject>zelenjadnice</dc:subject><dc:subject>kalitev</dc:subject><dc:subject>rast</dc:subject><dc:description>Zaradi kontradiktornih raziskav stroka, še danes ni enotna, ali je juglon res alelokemikalija oz. ali je edina alelokemikalija v orehu. Naš prvi cilj je bil tako ugotoviti, ali so naftokinoni prisotni v vseh rastlinskih delih oreha ali le v določenih. Da bi to preverili, smo razvili novo analizno metodo LC-MS/MS za identifikacijo naftokinonov. Prav tako smo določili, kdaj v rastni dobi in v katerih delih oreha je vsebnost naftokinonov in drugih fenolov največja. Naftokinone smo tako identificirali in kvantificirali v listih, listnem peclju, zelenem osemenju ploda, ki obdaja olesenel endokarp, brstih v mirovanju, skorji (eno- in dveletni), mačicah (moško socvetje), ženskem cvetu oreha in koreninah (glavni in stranski), medtem ko jih v lupini jedrca in v olupljenem jedrcu nismo zaznali. Vsebnost naftokinonov je bila najvišja v začetnih mesecih po brstenju (meseca maja), kasneje pa so se vsebnosti nižale. Cilj raziskave je bil prav tako ugotoviti, ali sta hidrojuglon-β-D-glukopiranozid in α-hidrojuglon res perkurzor za juglon kar smo potrdili Prav tako smo lahko opazili, da pretvorba hidrojuglon-β-D-glukopiranozida v α-hidrojuglon in nato v juglon, v zelenem osemenju pri sobni temperaturi, poteka v časovnem intervalu do 40 minut. Ugotovili smo tudi, da juglon ni edina alelokemikalija v ekstraktu listov oreha, in da so tam prisotne tudi druge, ki lahko stimulativno delujejo na kalitev določenih rastlin, hkrati pa zavirajo kalitev pri drugih Pridobljeni podatki bodo predvsem ob preusmeritvi kmetovanja in spreminjanju namembnosti zemljišča, na katerem so rastli orehi, pomembna osnova za ugotavljanje, katere rastlinske vrste ne bodo dobro uspevale v tleh, ki vsebujejo omenjene alelokemikalije, ter s tem tudi podlaga za izbor ustreznejših rešitev in kultur v prvih letih sajenja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-22 07:16:20</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150714</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 230515</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 165723651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
