<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Idejna zasnova revitalizacije kamnoloma Solkan</dc:title><dc:creator>Hlede,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sadar,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreč,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kamnolom S</dc:subject><dc:subject>Evropska prestolnica kulture</dc:subject><dc:subject>gojilnica</dc:subject><dc:subject>drevesnica</dc:subject><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:subject>mundus</dc:subject><dc:subject>kritična masa</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo naslavlja revitalizacijo kamnoloma Solkan. Prva omemba dejavnosti na omen- jenem območju sega v leto ^^^^. Na tem območju se nahaja rudnina, bogata z apnencem, ki je bila skozi desetletja pomemben vir surovine za različne namene na področju gradbeništva. Sama dejavnost in način izkopavanja rudnine s širitvijo dejavnosti sta večala vpliv na širši okoliš. V zadnjem desetletju so bile aktivnosti strogo regulirane in omejene, leta ^^^^ pa se je s propadom podjetja Solkanska industrija apna ustavila aktivnost sežiganja apna, ki je bila za to območje bila zelo okoljsko obremenilna. Obstala je zgolj aktivnost izkopavanja surovine, ki je še danes v polnem teku.
Trenutna dejavnost izkopavanja ima omejeno obdobje delovanja. V Rudarskem projektu za pridobitev koncesije je ocenjeno delovanje na naslednjih ^^ let. S tem namenom se predvidi periodično revitalizacijo, ki bo v prihodnosti nadomestila trenutno aktivnost. S tranzicijo na ekonomsko-gospodarskem področju ter vključitvijo kulturnih dejavnosti je cilj, da se omogoči dostopnost na območje kamnoloma širši javnosti. Posledično revitalizacija predvidi kulturni center z različnimi gradniki tega prostora v sklopu Nova gorica • Gorizia Evropska prestol- nica kulture in se izkoristi pozornost, ki jo zagotavlja takšen dogodek, ob tem pa se izpostavi primanjkljaj kritične mase ljudi na področju kulture na omenjenem območju.
Zatem se v obdobju ^^ih let vzpostavi »gojilnico rastlin«. V obdobju treh desetletij delovanja drevesnice se predvidi postopno krčenje izkopavanja in s tem postopno širitev zelene dimenzi- je in dstopnost območja za širšo javnost.
Z restrukturiranjem aktivnosti se ponudi možen pristop k nadaljnji uporabi odrabljenih mineralnih najdišč, ki jih je v Sloveniji z vsakim letom več. Glede na preteklost dotičnega ob- močja in širšo vpetost v prostor je mogoče vzpostaviti kulturno-ekonomski kombinat.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-21 09:00:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150640</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 109232</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 180975619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
