Spor o empiriokriticizmu in njegov pomen za sovjetski marksizemKralj, Nejc (Avtor) Vörös, Sebastjan (Mentor) Vladimir LeninAleksandr Bogdanovmarksizemmaterializemboljševikiempiriokriticizemideologijaspoznavna teorijaPredmet obravnave magistrskega dela bo odmevni spor o empiriokriticizmu v ruski marksistični filozofiji, katerega protagonista sta bila tedaj najvidnejša člana boljševiškega krila ruske socialdemokratske delavske stranke Aleksandr Aleksandrovič Bogdanov in Vladimir Iljič Lenin. Čeprav politična zaveznika, sta se v filozofskih prepričanjih močno razlikovala. Lenin je v vprašanjih teorije sledil ortodoksnemu materialistu Georgiju Plehanovu, ki je bil sicer menjševik, medtem ko je Bogdanov s svojimi somišljeniki (predvsem Bazarovim, Lunačarskim, Gorkim) razvijal novo pozitivistično različico marksizma, temelječo na Machovem in Avenariusovem fenomenalizmu. Srčika spora je bilo vprašanje realnega obstoja »reči na sebi«. Lenin je zastopal njeno realnost in spoznavnost skozi njeno odsevanje v obliki predstave, medtem ko je Bogdanov dejanskost prisojal le »elementom«. Slednje je pripeljalo do velikih razlik v spoznavnih teorijah obeh avtorjev. Po Leninovem mnenju se znanstveniki skozi čas približujejo objektivni resnici. Za Bogdanova je zunanji svet le socialno organiziran kompleks elementov, medtem ko je individualno spoznanje le subjektivna percepcija že danega socialno organiziranega izkustva. Predmet znanosti tako ni absolutna resnica, ampak je sama izraz vladajoče ideologije.20232023-09-21 07:46:49Magistrsko delo/naloga150613VisID: 532149COBISS_ID: 168090883sl