<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava protez zgornjih udov držav v razvoju z zahodnim svetom</dc:title><dc:creator>Tomasino,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Divjak,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>ročne proteze</dc:subject><dc:subject>države v razvoju</dc:subject><dc:subject>države z nizkim dohodkom</dc:subject><dc:description>Uvod: Amputacija zgornjega uda je prelomen dogodek v življenju osebe. Čeprav lahko uporaba proteze do neke mere kompenzira izgubo uda, ima ta še vedno velik vpliv na človekovo neodvisnost, sporazumevanje in samopodobo. Velika večina ljudi, ki potrebujejo protetično oskrbo, živi v tako imenovanih državah v razvoju. Invalidnost ljudi je tako močno povezana z revščino. Izdelane proteze zgornjih udov v državah v razvoju oz. izdelane z namenom uporabe v teh državah se zaradi mnogih omejitvenih faktorjev razlikujejo od uveljavljenih protez razvitega sveta. Namen: Namen diplomskega dela je pregled področja protez zgornjega uda, namenjenih za uporabo v državah v razvoju s poudarkom na lastnostih relevantnih protez in problemov, ki vplivajo na izdelavo ter oskrbo s protezami, v primerjavi z zahodnim svetom. Metode dela: Za pisanje diplomske dela smo naredili sistematični pregled relevantne literature. Uporabili smo podatkovni bazi Google Učenjak in PubMed. Pregledana literatura je bila objavljena med letoma 2013 in 2023. Dodatno smo se omejili s pomočjo ključnih besed. Rezultati: Za pregled lastnosti ročnih protez držav v razvoju smo po pregledu literature zbrali trideset različnih primerov, ki so bili bodisi izdelani v državi v razvoju oz. izdelani izključno za uporabo v teh državah. Za poglavitne probleme področja protetike zgornjega uda držav razvoja smo prepoznali: pomankanje financiranja, majhna ozaveščenost vlade in širše javnosti o protetičnih storitvah, nezadostno število izobraženih protetikov, geografska nedostopnost in tradicionalna prepričanja o invalidnosti. Razprava in zaključek: Glavna ugotovitev diplomskega dela je bila, da v primerjavi z razvitim delom sveta velika večina amputirancev nima dostopa do protetične oskrbe ali pa ima ta zelo nizki standard. Avtorji so predlagali nekaj rešitev za omenjene težave, zanje pa je potrebno veliko časa in financiranja. Lastnosti ročnih protez se tako prilagajajo problematičnemu področju protetike. Največ pozornosti je posvečenemu cenovnemu aspektu protez, kar se odraža v vseh njihovih značilnostih. Večina nameščenih modelov spada v kategorijo pasivnih ali funkcionalno mehanskih protez zaradi svoje robustnosti in enostavne uporabe. Električne komponente so zaradi cene in neprimernega okolja redko implementirane. Dizajn protez v primerjavi z zahodnimi je karseda preprost, in sicer za dodatno povečanje cenovne dostopnosti. Uporabljeni materiali so poceni in lokalno dostopni. Precejšen del predstavljajo tudi podarjene proteze iz razvitega sveta, vendar so se te v veliki meri izkazale za neprimerne za vsakdanje življenje v državi z nizkim dohodkom. V zbranih primerih protez iz literature je delež mioelektričnih protez relativno visok. Razlog je najverjetneje razvoj prototipov v zahodnih državah z namenom uporabe v državah v razvoju. Za najpogosteje izbran način izdelave je bil 3D tisk. Ta omogoča visok nivo oblikovanja, preprosto izdelavo proteze, uporabo internetnih prosto dostopnih modelov in hitro zamenjavo poškodovanih delov.</dc:description><dc:publisher>[N. Tomasino]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-21 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150603</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 129073</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 165188099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
