<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mehanske lastnosti elementov različnih oblik prečnih prerezov izdelanih s 3D tiskom</dc:title><dc:creator>Vitanova,	Jovana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turk,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>GR</dc:subject><dc:subject>B-GR</dc:subject><dc:subject>3D tisk</dc:subject><dc:subject>3D tiskalnik</dc:subject><dc:subject>filament</dc:subject><dc:subject>nosilec</dc:subject><dc:subject>ANOVA</dc:subject><dc:subject>upogibna trdnost</dc:subject><dc:subject>elastični modul</dc:subject><dc:subject>tri – točkovni preizkus</dc:subject><dc:subject>Bonferronijev test</dc:subject><dc:subject>prerez</dc:subject><dc:description>Hitri razvoj tehnologije 3D tiska ter modelov, izdelanih s to tehnologijo, je spodbudil željo po raziskavi na tem področju. Predmet te raziskave so bili preprosti modeli nosilcev z različnimi oblikami prečnih prerezov. Modele nosilcev smo razdelili v 3 skupine: pravokotni nosilci, nosilci tipa I ter nosilci tipa I z zaobljenimi notranjimi robovi na stiku med stojino in pasnico. Pravokotni nosilci so imeli konstantno višino 15 mm, medtem ko sta bila druga dva tipa razdeljena v podskupini, in sicer ena podskupina je prestavljala nosilce z višinami 22 mm, druga pa z višinami 26 mm. Skupno število modelov je bilo 59, vključno z enim dodatnim nosilcem, ki je bil poškodovan med postopkom tiskanja. Mehanske lastnosti, ki smo jih raziskali med to preiskavo, so bile upogibna trdnost ter elastični modul. Za raziskavo omenjenih lastnosti smo izvedli tritočkovni upogibni preizkus. Druga razlika, ki se je izkazala za zelo pomembno glede mehanskih lastnosti nosilcev, je bila vzorec polnjenja kot tudi gostota polnjenja. Za analizo dobljenih rezultatov smo uporabili statistično metodo analize variance. V primerih, kjer smo ugotovili statistično značilen vpliv različnih skupin na obravnavano spremenljivko, smo uporabili dodatno statistično metodo oz. Bonferrjonijev test s katero smo ugotovili, katere skupine so med seboj statistično značilno različne.</dc:description><dc:publisher>[J. Vitanova]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-21 07:45:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150600</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.92:624.072.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159547</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 165202947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
