<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vadba za ravnotežje in premičnost kot telerehabilitacija pri pacientih po možganski kapi v kroničnem obdobju</dc:title><dc:creator>Močilar,	Metka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizovičar,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>telerehabilitacija</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>premičnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Vadba za izboljšanje ravnotežja in premičnosti je priporočena pri pacientih v kroničnem obdobju po možganski kapi. Ena od možnosti je telerehabilitacija, ki omogoča fizioterapevtsko obravnavo na daljavo v domačem okolju. Namen: Namen raziskave je bil pri pacientih v kroničnem obdobju po možganski kapi, ki živijo v domačem okolju, hodijo samostojno v zunanjem okolju in imajo blage motnje ravnotežja, ugotoviti učinke fizioterapevtske skupinske vadbe na daljavo na izboljšanje ravnotežja in premičnosti ter ugotoviti, ali obstaja povezanost med izidi na kliničnih testih s časom od nastanka možganske kapi. Metode dela: V raziskavo smo v dveh skupinah vključili skupno 13 preiskovancev (starih od 43 do 70 let) v kroničnem obdobju po možganski kapi. Skupinska vadba je potekala šest tednov, dvakrat na teden, z namenom izboljšanja ravnotežja in premičnosti. Ocenjevanje je potekalo pred vadbo in po njej na daljavo ter šest tednov po končani vadbi. Zajemalo je meritve simetrije obremenjevanja spodnjih udov, stabilometrijo stoje z odprtimi in zaprtimi očmi, meje stabilnosti, krajšo različico testa za oceno sistemov, udeleženih pri uravnavanju ravnotežja (Mini-BESTest), test petih vstajanj s stola, test hitrosti hoje na 10 metrov, lestvico za oceno zaupanja pri dejavnostih, povezanih z ravnotežjem, in oceno zadovoljstva z vadbo. Rezultati: Po vadbi je prišlo do izboljšanja izidov Mini-BESTesta, vstajanja s stola in hitrosti hitre hoje. Navedeno izboljšanje sodi na raven dejavnosti. Sprememb pri ravnotežju na ravni okvar nismo zaznali. Doseženi napredek so preiskovanci ohranili tudi šest tednov po končanju vodene vadbe. Ugotovili smo visoko negativno povezanost med napredkom pri hitrosti hitre hoje in časom od nastanka možganske kapi. Preiskovanci so z vadbo izrazili zelo visoko zadovoljstvo, do morebitnih zdravstvenih zapletov ali stranskih učinkov ni prišlo. Sklep: Šesttedenska skupinska vadba pri pacientih v kroničnem obdobju po možganski kapi je vplivala na izboljšanje ravnotežja in premičnosti na ravni izboljšanja dejavnosti. Udeleženci so bili z vadbo zadovoljni, prav tako pa je vadba na daljavo pri tako zmogljivih pacientih varna in izvedljiva.</dc:description><dc:publisher>[M. Močilar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-20 07:45:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150513</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128979</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 165335043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
