<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>O zgodovinskem razvoju sejma umetnosti / Bienalizirano ali banalizirano?</dc:title><dc:creator>Kosmač,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grafenauer,	Petja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kariž,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slikarstvo


O zgodovinskem razvoju sejma umetnosti


prodajna umetnost


umetniški sejem


razvoj


festival


sejem


dogodek


magistrska naloga</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje umetniški sejem kot platformo prezentacije in prodaje ter izpostavlja mejnike njegovega razvoja. Spremembe njegovih strukturnih lastnosti doprinašajo prostor za refleksijo o specifikah časa, sistemih vrednot in razumevanju umetnosti v odnosu do klasičnega blaga skozi zgodovino. Sodobni sejmi so rezultat stotin let razvoja religioznih festivalov in potreb, ki nastopijo ob organizaciji velikih družabnih dogodkov.
Raziskava se začne v antičnem Rimu 200 let p. n. št. s sejmom ob prazniku saturnalij. Iz stojnične prodaje preidemo do pokritih prodajnih prostorov kot je bil Pand Matere Božje v Antwerpnu v 15. st. Temu je kontriral živahnejši haški kermis, praznovanje Nizozemske republike od leta 1630 dalje. Po mednarodni razsežnosti je bila nekonkurirana 1. Svetovna razstava 1851 v Londonu, za demokratiziranje umetniškega sejma je bil ključen Salon zavrnjenih leta 1863. Temu sledi The Armory Show, ki je leta 1913 redefiniral tovrstne udarne dogodke z intenzivnostjo svoje medijske pokritosti. Tega preseže dvojica sejmov Art Cologne in Art Basel, ki ju po mednarodni mreži izpodrinejo samo globalni umetniški sejmi kot sta ARCOmadrid in Art Basel Miami Beach in drugi sodobni velikani področja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-19 09:00:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150485</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 29559</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
