<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Enoagregatni model hidroelektrarn na spodnji Savi</dc:title><dc:creator>Ferlin,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pantoš,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidroelektrarna</dc:subject><dc:subject>enoagregatni model</dc:subject><dc:subject>prenosna funkcija</dc:subject><dc:subject>dvig spodnje vode</dc:subject><dc:subject>pretok</dc:subject><dc:subject>delovna moč</dc:subject><dc:subject>padec</dc:subject><dc:subject>akumulacijski bazen</dc:subject><dc:subject>veriga hidroelektrarn.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava postopek izdelave enoagregatnega modela hidroelektrarne. Enoagregatni model opisuje obratovanje hidroelektrarne ob različnih začetnih pogojih in podaja vrednosti delovne moči v odvisnosti od pretoka skozi hidroelektrarno in padca. Za izdelavo enoagregatnega modela smo se odločili, ker je v primerjavi z dvoagregatnim ali triagregatnim modelom manj kompleksen in obsega manj spremenljivk, zato so tudi izračuni z enoagregatnim modelom enostavnejši in hitrejši. Model je bil izdelan za potrebe poenostavljenega vodenja verige hidroelektrarn na spodnji Savi.
Osrednji del magistrske naloge predstavlja izračun prenosnih funkcij za posamezne hidroelektrarne na spodnji Savi. Izračuni so narejeni na podlagi realnih urnih povprečnih vrednosti pretoka, delovne moči, padca ter nivoja spodnje in zgornje vode. Podatki so bili pridobljeni v podjetju GEN Energija. Postopek izdelave modela je opisan za vse hidroelektrarne na spodnji Savi, saj za vsako veljajo specifične omejitve. Najprej je za vsako hidroelektrarno narejena aproksimacija delovne moči. V nadaljevanju so tvorjene prenosne enačbe za posamezno hidroelektrarno, pri čemer je največji poudarek na lastnostih, ki jih izražajo hidroelektrarne v verigi. Določen je vpliv naslednje hidroelektrarne v verigi na obravnavano hidroelektrarno in vpliv pretoka na dvig nivoja spodnje vode hidroelektrarne ter posledično spremembo padca. Za vsako hidroelektrarno je opisan in prikazan tudi vpliv oblike struge nizvodno od hidroelektrarne na koeficiente, uporabljene v prenosni enačbi. Na kratko so opisane tudi posebnosti oziroma lastnosti vsake obravnavane hidroelektrarne in dinamika akumulacijskih bazenov. Določena je tudi prenosna enačba zadnje hidroelektrarne v verigi in vpliv rečnega pritoka nizvodno od hidroelektrarne na dvig spodnje vode.
V zadnjem delu magistrske so določeni enoagregatni modeli v matrični obliki, ki opisujejo delovanje hidroelektrarn v vsaki obratovalni točki. Narejene so bile tudi simulacije z izdelanimi modeli in ocena natančnosti modela pri različnih pretokih reke Save. Kratko je opisan tudi postopek določitve nivoja akumulacijskega bazena glede na izračunane modele hidroelektrarn na spodnji Savi.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-18 11:35:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150465</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62333</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 165251075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
