<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Finančni instrumenti in upravljanje z operativnimi tveganji: Primer banke Société Générale</dc:title><dc:creator>Pavlič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Istenič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Toman,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Société Générale</dc:subject><dc:subject>Jérôme Kerviel</dc:subject><dc:subject>goljufivi trgovalec</dc:subject><dc:subject>nepooblaščene pozicije</dc:subject><dc:subject>fiktivni posli</dc:subject><dc:subject>operativno tveganje</dc:subject><dc:description>Leta 2008 je francoska banka Société Générale utrpela izgubo v višini 4,9 milijarde evrov zaradi nepooblaščenih in nezaščitenih pozicij goljufivega trgovalca Jérôma Kerviela. Čeprav je Kerviel nepooblaščene pozicije začel odpirati in zapirati že leta 2005, so jih v banki odkrili šele leta 2008, saj jih je Kerviel s svojim znanjem o delovanju banke uspešno prikril. Podrobna preiskava goljufij je razkrila pomanjkljivo upravljanje z operativnimi tveganji in neodzivnost banke ob opozorilnih znakih.

V delu diplomskega seminarja definiramo operativno tveganje in predstavimo časovni potek Kervielovih goljufij ter finančne instrumente in metode, ki jih je pri tem uporabljal. Opišemo tudi dogodke, ki so vodili v razkritje goljufij, ter pojasnimo odgovornost banke, ki goljufij ni bila zmožna preprečiti ali pa vsaj pravočasno odkriti. Predstavimo tudi posledice goljufij za vpletene osebe in za regulacijo bančnega trga.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-17 08:15:12</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150446</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 136101</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164783619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
