<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba EDTA za čiščenje odpadnega blata, onesnaženega s strupenimi kovinami</dc:title><dc:creator>Fojkar,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leštan,	Domen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>blato komunalnih čistilnih naprav</dc:subject><dc:subject>EDTA</dc:subject><dc:subject>potencialno strupene kovine</dc:subject><dc:subject>oprano blato</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>anaerobna razgradnja</dc:subject><dc:subject>aerobna obdelava</dc:subject><dc:subject>proizvodnja metana</dc:subject><dc:subject>fosfor</dc:subject><dc:description>Blato je stranski produkt komunalnih čistilnih naprav, ki poleg drugih onesnaževal vsebuje potencialno strupene kovine (PSK). Ravno te omejujejo njegovo uporabo v kmetijstvu, saj presegajo mejne vrednosti, ki so zakonsko določene. Uporaba remediiranega blata v kmetijstvu vodi v trajnosten način upravljanja z blatom zaradi vrnitve organske snovi in hranil, še posebej fosforja, v tla. V magistrski nalogi smo uporabili že obstoječo tehnologijo odstranjevanja PSK iz blata čistilnih naprav in jo prilagoditi za potencialno uporabo kot del postopka na čistilnih napravah. Kot kelatno sredstvo za vezavo in odstranjevanje PSK smo uporabili EDTA. V prvem delu poskusa smo primerjali različne koncentracije EDTA in ugotovili, da ima 35 mM EDTA najboljše razmerje med odstranitvijo PSK in cenovno dostopnostjo. Z izbrano koncentracijo EDTA smo nato izpirali blato, sestavljeno iz anaerobnega in aerobnega blata v razmerju 1:8. V anaerobnem delu poskusa smo med inkubacijo vzorcev opazovali vpliv EDTA na produkcijo metana, kasneje pa smo iz blata odstranili železo, saj njegova prisotnost v blatu kasneje ovira odstranitev ostalih kovin. Ugotovljeno je bilo, da EDTA nima vpliva na metanogenezo, dodatek citronske kisline pa ta proces pospeši. V aerobnem delu poskusa smo iz blata odstranili preostale PSK s trikratnim spiranjem. Na podlagi meritev blata, procesnih raztopin in trdnega odpada smo določili učinkovitost odstranitve PSK iz blata. Ugotovili smo, da je odstranitev PSK iz blata zadostna, da koncentracije v njem upadejo pod zakonsko določene mejne vrednosti za uporabo v kmetijstvu. Vsebnost fosforja se v blatu pred in po remediiaciji bistveno ne razlikuje. Prav tako smo v poskusu uspešno reciklirali EDTA in procesne raztopine, ki prispevajo k trajnosti postopka, saj ne proizvaja odpadne vode.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-17 07:17:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150433</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 230045</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164902403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
