Kako lahko z izpostavitvijo rastlin blagemu stresu okrepimo rastline in izboljšamo kakovost pridelka?Kugovnik, Meta (Avtor) Vodnik, Dominik (Mentor) streskoristni učinkihormezapriminguporabaRastline uspevajo v okoljih, kjer sta njihova rast in razvoj pogosto omejena zaradi neugodnega, stresnega delovanja biotskih in abiotskih dejavnikov. Da se lažje soočajo z neugodnimi razmerami, so rastline razvile obrambni sistem, ki na stres odgovarja s presnovnimi, fiziološkimi in anatomskimi spremembami. Abiotski dejavniki, ki lahko rastlinam povzročijo stres, vključujejo visoke ali nizke temperature, slanost, močno svetlobo, sušo ali poplave, pomanjkanje hranil ali toksičnost kovin. V kmetijskem sektorju je abiotski stres eden glavnih vzrokov za izgube pridelka. Močno delovanje oz. dolgotrajno delovanje omenjenih stresorjev ima izrazito negativne učinke, omejuje rast, kakovost in donos rastlin. Nasprotno pa se pri blagem oz. kratkotrajnem delovanju stresorjev v rastlinah odrazijo pozitivni učinki, kar imenujemo eustres. To dvojnost odziva lahko povežemo s konceptom hormeze, kar pomeni, da je učinek stresorjev na rastline odvisen od odmerka. Premišljena uporaba stresa se lahko integrira v kmetijske in vrtnarske prakse. Namen te diplomske naloge je predstaviti načela in metode uporabe abiotskih eustresorjev. V literaturi se vse pogosteje pojavljajo raziskave, ki raziskujejo uporabo kemičnih in fizikalnih eustresorjev. V današnjem času se široko uporabljajo tehnike za gojenje sadja in zelenjave, ki temeljijo na načelu eustresa. Uporaba teh tehnik ali odmerek eustresorja se mora prilagoditi konkretni vrsti oz. sorti rastline ter okoljskim razmeram, v katerih rastlina uspeva. Pri njihovi uporabi je potrebna previdnost, saj lahko prekomerni odmerki stresorjev rastlinam škodijo, pri nekaterih npr. kemičnih eustresorjih, pa je treba upoštevati tudi potencialna tveganja za varnost potrošnikov in tveganja za okolje.20232023-09-17 07:16:20Diplomsko delo/naloga150416VisID: 230029COBISS_ID: 164897027sl