<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv terapevtske vadbe za zgornji ud na izboljšanje prijema in zmanjšanje bolečine pri bolnikih z revmatoidnim artritisom - pregled literature</dc:title><dc:creator>Rotovnik,	Zoja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>revmatoidni artritis</dc:subject><dc:subject>terapevtska vadba</dc:subject><dc:subject>bolečina v zgornjem udu</dc:subject><dc:subject>jakost prijema roke</dc:subject><dc:description>Uvod: Revmatoidni artritis je poliartikularna kronična vnetna bolezen sklepov. Glavni simptomi bolezni so bolečine, otekline in okorelost sklepov. Najpomembnejša dolgoročna posledica v mišično - skeletnem sistemu pa je vnetna poškodba sklepov, ki bistveno poslabša funkcijsko zmogljivost in s tem izvajanje vsakodnevnih opravil. Povečana telesna dejavnost in terapevtska vadba se lahko uporabljata skupaj s farmakološkimi in fizikalnimi terapijami za učinkovito lajšanje simptomov s pomembnimi koristmi pri nadzoru sklepnega vnetja, ohranjanju gibljivosti sklepov, zmanjšanju strukturnih poškodb in posledično ohranjanju funkcije sklepov ter izboljšanju telesne zmogljivosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature analizirati učinkovitost različnih terapevtskih vadbenih programov za zgornji ud na zmanjšanje bolečine in izboljšanje prijema pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Metode dela: Literaturo smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, Cinahl, Cochrane Library in PEDro. V različnih kombinacijah so bile uporabljene naslednje ključne besede v angleškem jeziku: kinesiotherapy, exercise, strength training, physical acitivity, hand, upper limb, rheumatoid arthritis. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 5 raziskav. V vseh raziskavah so preiskovanci v eksperimentalnih skupinah izvajali različne terapevtske vadbene programe za roke in/ali zgornje ude. Vadbeni programi so se razlikovali po vrsti, trajanju, pogostosti ter intenziteti vadbe. V štirih raziskavah je bil vadbeni program sestavljen iz nadzorovanih vadb pod vodstvom fizioterapevta in vadb v domačem okolju. V eni raziskavi pa je bil vadbeni program v celoti izveden v domačem okolju. Statistično značilno zmanjšanje bolečine med skupinami so ugotovili v eni raziskavi, statistično značilno izboljšanje jakosti prijema pa v dveh raziskavah. Do statistično značilnega zmanjšanja bolečine in izboljšanja jakosti prijema roke znotraj skupin je prišlo v eni raziskavi. Razprava in zaključek: Zaključimo lahko, da ima terapevtska vadba za zgornji ud pomembno vlogo pri obravnavi bolnikov z revmatoidnim artritisom zaradi pozitivnega vpliva tako na zmanjšanje bolečine kot na izboljšanje jakosti prijema roke, kljub temu pa zaradi heterogenosti vadbenih programov ne moremo svetovati najučinkovitejšega vadbenega programa. Zato bi bilo potrebno v prihodnje pripraviti standardiziran protokol vadbe, ki bi olajšal izvedbo v kliničnem okolju. V prihodnjih raziskavah bi bilo potrebno izvesti daljše vadbene programe in podrobneje opredeliti optimalne parametre vadbe.</dc:description><dc:publisher>[Z. Rotovnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-17 07:15:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150411</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128793</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164945667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
