<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Alelopatske rastline in njihovi učinki v kmetijski pridelavi</dc:title><dc:creator>Stenovec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eler,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>alelopatija</dc:subject><dc:subject>alelokemikalije</dc:subject><dc:subject>agronomija</dc:subject><dc:subject>bioherbicidi</dc:subject><dc:subject>zatiranje plevelov</dc:subject><dc:description>Alelopatija je pojav, pri katerem rastline sproščajo v svojo okolico spojine, imenovane alelokemikalije, s katerimi vplivajo na rast, razvoj in razmnoževanje drugih rastlinskih vrst. Ta sposobnost lahko omogoča rastlinam prednost v kompeticiji za okoljske vire ter s tem boljše preživetje in širjenje. V diplomski nalogi so najprej predstavljene osnove alelopatske interakcije nato pa glavne prednosti in načini uporabe alelopatskih rastlin v kmetijstvu. Te rastline lahko učinkovito preprečujejo razrast plevela, odvračajo škodljivce in bolezni, hkrati nam služijo kot naravna alternativa sintetičnim herbicidom, kar ima potencial zmanjšanja onesnaževanja okolja. Kljub temu da alelopatija načeloma predstavlja odlične možnosti za trajnostno kmetijstvo, pa delovanje alelokemikalij ni konstantno. Njihova aktivnost in vrsta alelokemikalije, ki se sprošča, je odvisna od kemijske strukture in okoljskih dejavnikov. Zelo pomembna je tudi interakcija rastlin z mikrobi, saj lahko slednji v tleh spreminjajo strukturo alelokemikalij. Še vedno pa predstavlja velik problem pomanjkljivo znanje. Kljub mnogim študijam primanjkuje predvsem raziskav, ki bi pojasnile mehanizme delovanja pestre palete alelokemikalij iz rastlin na druge organizme.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-17 07:15:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150410</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 230026</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164892675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
