<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mentorstvo v kliničnem okolju: pogled študentov babištva</dc:title><dc:creator>Krof,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>mentorstvo</dc:subject><dc:subject>klinično okolje</dc:subject><dc:subject>klinična praksa</dc:subject><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:description>Uvod: Mentorstvo v kliničnem okolju je povezano z razvijanjem posameznika, kritičnosti in samozavedanja. Mentor naj bi bil oseba, ki uči, svetuje, vodi, vzgaja, je dobro misleč, pomaga z nadgradnjo znanja, oseba, ki usmerja neizkušene posameznike/začetnike in je učni partner. Študentje babištva vse več govorijo o tem, da so njihovi odnosi z mentorji vse težji. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako mentorstvo v kliničnem okolju doživljajo študentje 1. letnika babištva na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Metode dela: V prvem delu diplomske naloge je bila uporabljena deskriptivna metoda pregleda strokovne in znanstvene literature, ki je bila najdena v podatkovnih bazah COBISS, ScienceDirect, PubMed, Google Schoolar, BioMed Central. V drugem delu diplomskega dela je bila uporabljena kvalitativna metoda zbiranja podatkov, kjer so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z desetimi študenti 1. letnika babištva na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Nato je bila izvedena transkripcija in analiza dobljenih rezultatov s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. Rezultati: V kvalitativnem delu smo identificirali šest kod, ki smo jih razporedili v naslednje 3 kategorije: (1) pristop kliničnega mentorja in tima, (2) lastnosti mentorja in (3) pričakovanja do kliničnega mentorja. Študentje so skozi prakso dobili različne izkušnje z mentorstvom. V tem primeru prevladujejo pozitivne izkušnje. Vendar se rezultati razlikujejo glede na področje prakse, ki so jo opravljali. Razprava in zaključek: Mentor ima v času opravljanja klinične prakse veliko vlogo pri usmerjanju in učenju študentov. Pomembno je, da je ta oseba za to izobražena, delo opravlja z veseljem in študente vzame pod svoje okrilje. Študenti prvega letnika ocenjujejo, da je delo kliničnega mentorja najbolj učinkovito, kadar proces dela resnično poteka »ena na ena«. Tak način dela študenti doživljajo kot pozitivnega, saj se z mentorjem lahko bolje spoznata, ustvarita zaupljiv odnos in spoznavata način dela.</dc:description><dc:publisher>[T. Krof]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 07:45:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150356</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128788</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164824579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
