<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost dosega z roko, izmerjenega z Y testom za zgornji ud, z vzdržljivostjo mišic trupa</dc:title><dc:creator>Trojanšek,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>stabilnost trupa</dc:subject><dc:subject>dinamična stabilnost zgornjega uda</dc:subject><dc:subject>mišice trupa</dc:subject><dc:subject>ramenski obroč</dc:subject><dc:subject>Y test za zgornji ud</dc:subject><dc:description>Uvod: Testi telesne učinkovitosti so pomembna orodja za kinetično-funkcijsko ocenjevanje. Telesna zmogljivost zahteva dobro ravnotežje, mišično moč, jakost in vzdržljivost, ki je povezana z dobrim živčno-mišičnim nadzorom in senzorično-motorično integracijo. Y test ravnotežja za zgornji ud se smatra za objektivno mero poročanja in velja za zanesljiv test pri merjenju unilateralne funkcije zgornjega uda v zaprti kinetični verigi, ki ocenjuje stabilnost in gibljivost ramenskega sklepa ter obenem izziva komponente rotacije trupa in stabilnosti jedra. Namen: Ugotoviti, ali obstaja povezava med dosegom zgornjega uda, merjenega z Y testom ravnotežja za zgornji ud, z vzdržljivostjo mišic trupa, jakostjo prijema roke, spolom, indeksom telesne mase in obsegom gibljivosti v ramenskem sklepu in smerjo izvedbe Y testa ravnotežja za zgornji ud pri zdravih preiskovancih. Metode: Sodelovalo je 35 prostovoljnih preiskovancev (24 žensk, 11 moških, starost: 21,34 ± 1,37 let, telesna masa: 69, 4 ± 13,0 kg, telesna višina: 171,4 ± 8,8 cm, indeks telesne mase: 23,51 ± 3,02 kg/cm2). V statistično analizo smo vključili spremenljivke: dolžina dosega, izračunana z normalizirano dolžino segajočega uda, izražena v %, čas držanja položaja deske, jakost prijema in obseg gibljivosti. Uporabljena je bila bivariatna korelacija med dvema spremenljivkama in t-test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovljena je bila statistično značilna povezava med daljšim časom držanja položaja deske (p &lt; 0,002)  in večjo jakostjo prijema (p &lt; 0,05) z daljšo dolžino seganja pri Y testu ravnotežja za zgornji ud. Statistično značilnih razlik med spoloma in indeksom telesne mase pri izvedbi testa ni bilo. Ugotovljena je bila tudi statistično značilna povezava med manjšim obsegom gibljivosti notranje rotacije in daljšo medio-lateralno (p &lt; 0,034) ter supero-lateralno (p &lt; 0,007) smerjo seganja pri izvedbi testa. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov smo zaključili, da obstaja povezava med večjo vzdržljivostjo mišic trupa, večjo jakostjo prijema ter obsegom gibljivosti notranje rotacije in Y testom ravnotežja za zgornji ud.</dc:description><dc:publisher>[Š. Trojanšek]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150355</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128787</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164796419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
