<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv različnih načinov pridelave na združbo kvasovk na grozdju ter njihov vpliv na kakovost vina</dc:title><dc:creator>Krapež,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološka pridelava</dc:subject><dc:subject>biodinamična pridelava</dc:subject><dc:subject>integrirana pridelava</dc:subject><dc:subject>vinska trta</dc:subject><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:subject>grozdje</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil raziskati ključne razlike in vplive načinov pridelave grozdja, kot so ekološki, biodinamičen, integriran ter konvencionalni, na mikrobno biodiverziteto na grozdju, s poudarkom na združbah kvasovk in kako te vplivajo na potek in uspešnost fermentacije ter kemijsko sestavo in senzorično kakovost vina. Ekološki ter biodinamičen način pridelave grozdja kažeta največjo raznolikost kvasovk na grozdju, kar lahko pripišemo večji uporabi organskih gnojil, kot tudi preostalih iztrebkov rejenih živali in različnih rastlinskih delov, uporabi manjšega števila FFS in še več. Prav tako na mikrobno združbo vplivajo tudi lokacija vinograda, sorta, biodiverziteta žuželk, podnebje, lastnosti tal in agrotehnični ukrepi. Pri vseh načinih pridelave največji delež vseh prisotnih divjih vrst kvasovk na grozdju predstavljajo kvasovke rodov ne Saccharomyces, kot so Hanseniaspora, Metschinikowia, Kluyveromyces, Candida in Pichia, njihovo prisotnost lahko zmanjša uporaba penkonazola ter poveča stik grozdja z žuželkami Hitrost in potek spontane fermentacije sta odvisna od prisotnosti sevov kvasovk vrste S. cerevisiae. Ekološki način pridela daje prednost vrstam oziroma rodovom kvasovk z encimsko sposobnostjo pretvorbe prekurzorjev v aktivne spojine in posledično vpliva na aromatične spojine v vinu. Način pridelave ne vpliva na kemijske parametre vina, vendar je lahko vino iz ekološke/biodinamične pridelave, v primerjavi z vini preostalih načinov pridelave grozdja, senzorično bolj harmonično, s prijetnim vonjem, z daljšim pookusom. Izrazitejša sta tudi vonj in okus, ki spominja na sadje.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 07:15:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150333</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 229817</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164722435</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
