<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv organskega inhibitorja in pH na korozijo bakrovih zlitin</dc:title><dc:creator>Koblar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Karpe,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milošev,	Ingrid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>baker</dc:subject><dc:subject>bakrove zlitine</dc:subject><dc:subject>raztopina NaCl</dc:subject><dc:subject>vpliv pH</dc:subject><dc:subject>inhibitor</dc:subject><dc:subject>patina</dc:subject><dc:description>Moderna tehnologija in udobje narekujeta tudi sodobne materiale, ki izkazujejo
različne mehanske lastnosti in korozijsko obstojnost. Zaradi želje po zmanjšanju
stroškov se pogosto poslužujemo rešitev, ki morda niso primerne za dano aplikacijo
in dolgoročno uporabo. Posledično se lahko na izdelkih pojavijo korozijske poškodbe.
Korozija je razdiralni napad na kovino, pri čemer se le-ta vrača v energijsko bolj
ugodno stanje. Ob tem se tvorijo različne spojine, kot so na primer oksidi. Na potek
procesa korozije vpliva predvsem okolje oziroma prisotnost korozijskega medija, ter
razlika v elektrokemijskem potencialu na površini kovine. Že prisotnost vlage v
ozračju lahko predstavlja korozijski medij za kovine.
Ker se koroziji težko izognemo, je pri načrtovanju kovinskih izdelkov veliko pozornosti
namenjene protikorozijski zaščiti. Obstajajo različne vrste protikorozijskih zaščit, pri
čemer se najpogosteje uporablja nanos manj ali bolj reaktivne kovine, organske in
anorganske prevleke, dodatek zaviralcev korozije (t. i. inhibitorjev) ali zaščita z
zunanjim potencialom. Pri nekaterih kovinah in zlitinah dodatna zaščita površine ni
potrebna, saj se pod vplivom okolja na površini tvorijo pasivne plasti ali patine. Pogoj
za nastanek oksidne plasti ali patine je prisotnost elementov v zlitini, ki tvorijo
tovrstne spojine (npr. baker in cink). Zlitinski elementi med ohlajanjem taline tvorijo
različne faze, katerih prisotnost v trdnem stanju je odvisna od kemijske sestave. Za
določanje prisotnih faz v izbranih zlitinah smo si pomagali z izrisom faznih diagramov.
O primernosti materiala, oziroma njegovi odpornosti na okoljske vplive, se odločamo
na podlagi korozijskih testov v realnem okolju. Tovrstni testi so večinoma dolgotrajni
in nam izkazujejo le povprečje realnega stanja. Zato je hitreje in bolj učinkovito, če
korozijske teste predhodno izvedemo v laboratorijskem okolju z elektrokemijskimi te-
stiranji v agresivnem mediju kot je na primer raztopina natrijevega klorida. S primerja-
vami različnih elektrokemijskih testov lahko ocenimo kateri materiali izpolnjujejo pred-
pogoje za določeno aplikacijo ter se na podlagi le-teh odločimo za najprimernejše te-
ste v realnem okolju. Naloga obravnava elektrokemijske študije na vzorcih bakra in
bakrovih zlitin baker-nikelj, baker-cink in baker-nikelj-cink, ki so nepogrešljivi materiali
v širokem spektru aplikacij. V nalogi so predstavljeni vplivi različnih vrednosti pH raz-
topine natrijevega klorida na korozijsko obstojnost teh materialov. Kot način protikoro-
zijske zaščite je bil preizkušen dodatek organskega inhibitorja 2-merkaptobenzimida-
zola, ki se je izkazal kot učinkovit ne le za baker ampak tudi bakrove zlitine. Za baker
in bakrove zlitine je značilno, da na zraku s časom tvorijo patino. Delovanje korozij-
skega inhibitorja je bilo zato preizkušeno tudi na površinah, ki so bile modificirane z
dvema različnima vrstama patine.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-15 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150251</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 95762</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
