<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv lastnosti tal in vodnega režima na dostopnost silicija pri navadnem trstu</dc:title><dc:creator>Širca,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>navadni trst</dc:subject><dc:subject>silicij</dc:subject><dc:subject>vodni režim</dc:subject><dc:subject>lastnosti tal</dc:subject><dc:subject>lastnosti navadnega trsta</dc:subject><dc:description>Silicij (Si) blaži učinke abiotskega stresa, zato so mnoge raziskave pokazale, da je njegova akumulacija v rastlinah koristna za rast in razvoj rastlin, vendar pa je zaradi kompleksnosti vseh vplivov na privzem Si v rastline dinamika le-tega še slabo raziskana. Naš namen je bil raziskati, kako značilnosti tal (količina vode v tleh, kemijske značilnosti tal, tekstura in elementi v tleh) na treh različnih rastiščih na Cerkniškem jezeru vplivajo na dostopnost Si za navadni trst (Phragmites australis) ter kakšni so učinki Si na značilnosti navadnega trsta. Ugotovili smo, da sta se količina dostopnega Si in s tem tudi privzem Si v rastline razlikovala glede na količino vode v tleh, če smo iz analiz izvzeli nizkobarjanska rastišča. V tem primeru sta bili količina vode v tleh in količina dostopnega Si v tleh v pozitivni povezavi. Na obrežnih rastiščih sta bili količina vode v tleh in količina dostopnega Si v tleh večji kot na litoralnih rastiščih. Razlike v količini dostopnega Si v tleh so delno odvisne od značilnosti tal, na količino dostopnega Si v tleh pa lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot je npr. košnja. Dostopni Si v tleh je bil v pozitivni povezavi s skupnim Si v tleh, pH tal, količino P2O5, K2O, Al in K v tleh, v negativni povezavi pa z deležem organske snovi v tleh, deležem N v tleh in vsebnostjo Pb v tleh. Količina dostopnega Si je bila v pozitivni povezavi z vsebnostjo Si v listih, klorofila a v listih, klorofila b v listih, Fe v listih in suho biomaso stebel. Za bolj zanesljivo razlago rezultatov bi lahko v raziskavo vključili več vzorčnih enot iz vsakega rastišča. Raziskavo bi lahko nadgradili tudi tako, da bi v laboratorijske analize poleg listov navadnega trsta vključili še druge rastlinske dele. Smiselno bi bilo raziskati še vpliv košnje na lastnosti tal in s tem tudi na količino dostopnega Si v tleh.</dc:description><dc:publisher>[M. Širca]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-15 07:15:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150192</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 502:582.546(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 229577</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164532739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
