Značilnosti mafičnih kamnin v Štalenskogorski formaciji v coni Severnih KaravankGrum Verdinek, Luna (Avtor) Šoster, Aleš (Mentor) Dolenec, Matej (Komentor) bazaltidiabazištalenskogorska serijapaleozoikgeokemijaznotrajploščni magmatizemBazalti in diabazi iz zgornjih delov štalenskogorske serije v Sloveniji izdanjajo na severni strani Periadriatskega prelomnega sistema. Predstavljajo del vzhodnoalpske paleozojske podlage, ki je bila ob dvigu severnih Karavank iztisnjena na površje. Mafične kamnine se pojavjajo v obliki blazinastih lav in podpovršinskih intruzij, spremljajo pa jih bazaltne breče, fragmentirane zaradi hipne ohladitve ob stiku z morsko vodo. Kamnine imajo afanitsko do fanerokristalno strukturo, z vtrošniki piroksenov in/ali plagioklazov, ter jih uvrščamo med predornine navadnih gabbroidov. Kamnine so popolnoma spilitizirane z izrazito kloritizacijo, karbonatizacijo, silifikacijo in v manjšem obsegu epidotizacijo. Združba mineralov, ki zapolnjuje hidrotermalne žile v kamninah, predstavlja t. i. karbonatno-propilitno spremembo kamnine, značilno za podmorske hidrotermalne sisteme pri temperaturah 250–400 °C. Geokemične in mineraloške analize razkrivajo rahlo alkalen značaj izvorne taline in razvoj s frakcionirano kristalizacijo. Povišane vsebnosti Nb, Ta in Ti nakazujejo na znotrajploščni magmatizem. Razmerja med slednimi prvinami odražajo nizko stopnjo delnega taljenja na globinah stabilnosti granatovega peridotita in vdor magme v območje stanjšane litosferske skorje. S pomočjo stratigrafije je starost izlivov in intruzij omejena na obdobje med spodnjim devonom in spodnjim karbonom. V tem času je območje Avstroalpina pripadalo fragmentiranemu pasu Galatijskih terenov, ki se je z odpiranjem Paleotetide premikal proti severnoležeči Lavraziji. Vdor bazaltnih magem na dno poplavljene riftne doline verjetno odraža zadnje faze ekstenzije pred vključitvijo ozemlja v Variskično orogenezo.L. Grum-Verdinek20232023-09-14 09:00:03Diplomsko delo/naloga150151UDK: 55VisID: 95712COBISS_ID: 167354371sl