<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ONESNAŽEVANJE TRŽAŠKEGA ZALIVA</dc:title><dc:creator>Kozina,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajt,	Oliver	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tržaški zaliv</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje</dc:subject><dc:subject>morje</dc:subject><dc:description>Tema magistrske naloge obravnava problem onesnaževanja Tržaškega zaliva, predvsem njegovega slovenskega dela, ki ga v največji meri povzročamo ljudje. V njenem prvem poglavju, ki sledi uvodu, je na kratko predstavljen Tržaški zaliv. Program Načrt upravljanja z morskim okoljem – NUMO je predstavljen v naslednjem poglavju. V nalogi sta nato obravnavani dve večji poglavji, in sicer ključne lastnosti morskega okolja, kamor sodijo njegove fizikalno-kemijske lastnosti, habitati in biološke značilnosti ter onesnaževanje morja, v katerem predstavim različne vrste onesnaževanj, ki jih je moč zaznati na tem območju, ter njihove posledice. V zadnjem poglavju je na kratko povzeta vsebina onesnaževanja tega predela severnega Jadrana s strani pomorskega prometa ter zakonodaja, ki je v povezavi s prej omenjeno problematiko. V zaključku podam še svoje mnenje ter ugotovitve oz. spoznanja.
Ugotovil oz. spoznal sem, da na celotni obali Tržaškega zaliva ni območja, v katerega človek ne bi posegal s svojimi dejavnostmi, med katerimi je na prvem mestu pomorski promet, da je stanje v našem morju ocenjeno kot slabo, kar se tiče prisotnosti onesnaževal v njem, in sicer na račun prekomernih koncentracij tributilkositra – TBT v njem, in da je podvodni hrup prekomeren pred koprskim pristaniščem in znotraj njega. Ugotovil oz. spoznal sem tudi to, da je morsko dno poškodovano zaradi uporabe različnega ribolovnega orodja in zaradi sidranja večjih in manjših pomorskih plovil, da resuspenzija sedimenta, ki nastaja v Tržaškem zalivu tudi kot posledica pomorskega prometa, skupaj s fizičnimi poškodbami morskega dna vpliva na habitatne tipe, na živalstvo in rastlinstvo morskega dna ter posledično na ribjo populacijo in arheološke ostanke ter da so s trdnimi odpadki že precej onesnažena nekatera območja, a se na srečo vidi rahel trend upadanja njihove količine.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-14 08:45:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150147</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34126</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 181668099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
