Etične dileme v zvezi s cepljenjem otrokKores, Anja (Avtor) Ovijač, Darja (Mentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena negacepljenje otroketične dilemenačelo avtonomijekolektivna imunostzadržanost do cepljenjaUvod: Leta 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da je bila zadržanost do cepljenja ena od desetih groženj svetovnemu zdravju. Nadzor nad nalezljivimi boleznimi pogosto posega v pravice posameznika in s tem povzroča določene etične dileme. Namen: Namen diplomskega dela je pregled znanstvene in strokovne literature, na temo etične dileme v zvezi s cepljenjem otrok. Metode dela: Kot metoda dela je bila izbrana opisno raziskovalna metoda pregleda strokovne in znanstvene literature, ki temelji na slovenskih in tujih virih. Rezultati: Kolektivna imunost je javno dobro in pomeni, da je vsak posameznik deležen njene koristi, za vzpostavitev pa je potrebna vsaj 95-odstotna precepljenost. Precepljenost prebivalstva z leti postopoma upada. Etično dilemo predstavlja dejstvo, da se cepivo uporabi pri zdravem otroku z namenom, da bi zaščitili posameznega otroka in skupnost, vendar mora tveganje nositi otrok sam. Obstaja več razlogov, zakaj se starši ne želijo odločiti za cepljenje svojih otrok, najpogosteje so to: strah pred neželenimi učinki, dvom v cepivo ali vlado in razna osebna prepričanja (verska, moralna …). Razprava in zaključek: Programi cepljenja so etično in moralno upravičeni. Pravična družba je dolžna zaščititi svoje otroke pred resnimi boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Več tujih raziskav je pokazalo, da je cepljenje najvarnejši način za preprečevanje nalezljivih bolezni.[A. Kores]20232023-09-14 07:46:29Diplomsko delo/naloga150116UDK: 616-083VisID: 128386COBISS_ID: 164473859sl