<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Etične dileme pri zdravstveni negi otrok</dc:title><dc:creator>Kolenc,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>etične dileme</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>lajšanje bolečine</dc:subject><dc:subject>pediatrična paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega otroka</dc:subject><dc:description>Uvod: Zdravstveni delavci morajo, zavoljo etičnega delovanja, upoštevati bolnikovo življenje v najširšem smislu. Ko govorimo o etiki v poklicu medicinske sestre ne moremo mimo etičnih načel. Poudarek je na holističnem pristopu do pacienta, pri čemer je treba zagotavljati procesno metodo dela v zdravstveni negi. Še posebej velikemu številu etičnih dilem je podvrženo področje pediatrije. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti najpogostejše etične dileme s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri zdravstveni negi otrok. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s  pregledom strokovne literature. Uporabljena je bila literatura v angleškem in slovenskem jeziku. Literatura v angleškem jeziku je bila iskana v podatkovnih bazah PubMed/Medline in Science direct. Področja iskanja literature so bila razdeljena na: etične dileme pri komunikaciji z otrokom, etične dileme pri zagotavljanju avtonomije otroka, etične dileme pri lajšanju bolečine in etične dileme v pediatrični paliativni oskrbi. Slovenska literatura je bila iskana v portalu Google učenjak in v spletnem arhivu Obzornik zdravstvene nege. Kriterij za vključevanje člankov v pregled literature je bila objava med leti 2010 in 2022. Tako je bilo v končni pregled literature vključenih 16 člankov. Rezultati: Mnoge etične dileme se začnejo s komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom, v našem primeru otrokom in družino ter ostalim zdravstvenim timom. Glavne značilnosti, ki jih mora vsebovati komunikacija z otrokom, so: potrpežljivost, jasno podajanje navodil, zagotavljanje časa, dodatna pojasnila in uporaba tišine. Otroku je potrebno zagotoviti dovolj časa, da izrazi svoja čustva. Ena izmed pomembnih dilem, do katerih prihaja tudi v slovenskih bolnišnicah, je pomanjkanje prostora za zaupen pogovor s otrokom in bližnjimi. Posebna vrsta etičnih dilem  je   podajanje informacij v primeru deljenega skrbništva ali v primeru, ko eden izmed staršev ne želi, da drugi prejema informacije. Pri zagotavljanju avtonomije otroka se pojavlja vprašanje, ali se v primeru, da poseg otrok nujno potrebuje, le-ta izvede tudi, če sam v to ne privoli. Fizično omejevanje otrok je pogosto omenjena etična dilema, pri kateri dolžnost, do opravljanja določenega postopka, razumemo kot nasprotovanje, otrokovim željam. Na področju lajšanja bolečine je ključnega pomena pravilna ocena bolečine pri otroku. Etično in moralno je sporno, da medicinska sestra, ki ima na voljo znanje in orodja za lajšanje bolečine, le-tega pri pacientu ne izvede primerno. Najpogosteje prihaja do etičnih dilem pri pediatrični paliativni zdravstveni negi. Dilema nastane, ko medicinska sestra zaradi psihične obremenitve, ne zmore kakovostno opraviti svojega dela. Sprejemanje smrti je vedno težko, še zahtevnejše pa je, ko gre za otroka. Pri paliativni pediatrični oskrbi pogosto prihaja do etične dileme, ko starši želijo, da se zdravljenje nadaljuje, zdravniški tim pa oceni, da je bolj primerna paliativna nega. Za zdravniški tim je zato  eden izmed največjih izzivov, da s svojimi ugotovitvami primerno seznanijo družino in dosežejo, da se z dejstvi tudi soočijo. Razprava in zaključek: Ko govorimo o kakovostni zdravstveni negi, ne moremo mimo spoštovanja etičnih načel. Področje zdravstvene nege otroka je še posebej občutljivo področje, česar pa se je potrebno zavedati že tekom izobraževanja medicinskih sester. Izobraževalni proces mora zagotavljati tematike področja pediatrična paliativne oskrbe, razvoja otroka in razvoja njegovih kognitivnih sposobnosti. Pri delu v klinični praksi je ključnega pomena v družino usmerjena zdravstvena nega ter primerna komunikacija, tako znotraj zdravstvenega tima kot tudi z otrokovo družino in otrokom samim.</dc:description><dc:publisher>[L. Kolenc]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-14 07:46:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150114</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128385</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164464387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
