Posledice okužbe s SARS-CoV-2 na duševnem zdravju in intervencije zdravstvene negeJerman, Tilen (Avtor) Peterka Novak, Jožica (Mentor) Matić, Lucija (Recenzent) diplomska delazdravstvena neganovi koronavirusanksiozne motnjedepresijamedicinske sestreUvod: Duševno zdravje igra ključno vlogo pri razvoju posameznika in mu omogoča aktivno prispevanje k družbi. Motnje v duševnem zdravju znatno poslabšajo kakovost življenja, zato je pri obravnavi duševno bolnih ljudi pomembna vloga medicinske sestre. Okužba s SARS-CoV-2 lahko na človekovem zdravju pusti mnoge posledice, ki lahko trajajo tudi več mesecev po preboleli okužbi, med drugim so pogoste posledice tudi na duševnem zdravju. Namen: Namen diplomskega dela je identificirati najpogostejše posledice okužbe s SARS-CoV-2 na duševnem zdravju in predstaviti intervencije zdravstvene nege. Metode dela: V diplomskem delu smo analizirali tujo znanstveno literaturo o duševnem zdravju po okužbi s SARS-CoV-2. Iskali smo relevantne članke, ki so bili objavljeni med leti 2019 in 2022 v bazah PubMed, ScienceDirect in Trip Database. Iskanje literature je potekalo med aprilom 2022 in junijem 2023. Vključena je bila samo tuja znanstvena literatura zaradi pomanjkanja tovrstnih raziskav v Sloveniji. Rezultati: Ugotovili smo, da lahko okužba s SARS-CoV-2 povzroči številne negativne učinke na duševno zdravje, vključno s simptomi depresije, anksioznih motenj, posttravmatske stresne motnje ter težavami s spanjem in kognitivnimi težavami. Vzrok za nastanek tovrstnih težav je kombinacija vnetnega odziva v centralnem živčnem sistemu in družbenih ukrepov za zajezitev širjenja okužbe. Razprava in zaključek: Okužba s SARS-CoV-2 vpliva negativno na posameznikovo duševno zdravje, kar lahko poslabša kakovost življenja. Duševne motnje, ki nastanejo zaradi okužbe, morajo biti čim hitreje ugotovljene in nato ustrezno obravnavane. Za zdravljenje teh motenj je najpogosteje uporabljena kombinacija psihoterapije in medikamentozne terapije. Medicinska sestra naj skrbi za vzajemno, zaupljivo in terapevtsko komunikacijo, nadzoruje naj bolnikov terapevtski plan in prevzame edukacijsko vlogo. V praksi predlagamo uporabo TIDAL modela, ki postavlja bolnika v središče obravnave. S pomočjo tega modela medicinska sestra le vodi bolnika, da čim bolj samostojno najde strategije za izboljšanje svojega počutja.[T. Jerman]20232023-09-14 07:46:02Diplomsko delo/naloga150110UDK: 616-083VisID: 128382COBISS_ID: 164541699sl