<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost razmerja esencialnih in toksičnih elementov v sledovih ter razvojnega zaostanka pri otrocih z motnjo avtističnega spektra</dc:title><dc:creator>Majcenovič,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osredkar,	Joško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja avtističnega spektra</dc:subject><dc:subject>toksični elementi v sledovih</dc:subject><dc:subject>esencialni elementi v sledovih</dc:subject><dc:subject>ocenjevalna lestvica otroškega avtizma</dc:subject><dc:description>Vzroki za motnjo avtističnega spektra še niso povsem raziskani, vendar jo lahko povezujemo s toksičnimi elementi v sledovih (Hg, As, Pb, Cd), ki lahko v povišanih koncentracijah v telesu povzročijo nevrotoksične učinke in razvojni zaostanek pri otrocih. Hkrati lahko pomanjkanje esencialnih elementov v sledovih (Cu, Zn, Co, Se) pri otrocih vpliva na pravilen razvoj in delovanje živčnega sistema. V naši raziskavi smo preučevali povezanost razmerja esencialnih in toksičnih elementov v sledovih in razvojnega zaostanka pri otrocih z motnjo avtističnega spektra. V raziskavo smo vključili 94 otrok in mladostnikov s postavljeno diagnozo motnje avtističnega spektra in njihove sorojence, ki so predstavljali kontrolno skupino (55 preiskovancev). Vzorci urina so bili analizirani z metodo masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo. Koncentracije elementov v sledovih smo izrazili kot razmerje med koncentracijo elementa in koncentracijo kreatinina v istem vzorcu urina, kar je omogočilo bolj primerljive rezultate med različnimi vzorci urina. Mediane koncentracij v urinu večine elementov v sledovih se statistično ne razlikujejo med skupino preiskovancev z motnjo avtističnega spektra in kontrolno skupino. Rezultati analiz so pokazali bistveno nižje koncentracije Ba (34,2 %) in Ca (40,9 %) pri skupini preiskovancev z motnjo avtističnega spektra v primerjavi s kontrolno skupino. Mediani koncentracij Ba in Ca v urinu sta se značilno razlikovali med skupinama (p &lt; 0,05; |^| &gt; 1,96). Poleg tega je bila ugotovljena statistično pomembna linearna povezanost med koncentracijami Ba in Ca (r = 0,367; p = 0,000) v urinu preiskovancev. Mediane koncentracij v urinu so bile opazno višje pri skupni preiskovancev z motnjo avtističnega spektra v primerjavi z medianami koncentracij kontrolne skupine za toksične elemente Sn, As in Pb, in sicer za 19,9 %, 16,4 % in 13,9 % v enakem zaporedju. Nižje koncentracije v urinu pri skupini preiskovancev z motnjo avtističnega spektra so bile pri Mn za 17,7 %, Cd za 11,0 % in Co za 8,2 %. Bistvene razlike v koncentracijah Hg, Cu, Se in Zn v urinu med skupinama ni bilo. Povprečna vrednost razmerja med Zn in Cu v urinu preiskovancev je bila nižja pri skupini preiskovancev z motnjo avtističnega spektra (42:1) kot pri kontrolni skupini (46:1). Za elemente v sledovih Pb, As in Al so z naraščanjem števila točk pri ocenjevalni lestvici otroškega avtizma, s katero ocenjujemo resnost avtističnih simptomov,  naraščale tudi koncentracije elementov v urinu preiskovancev. Nasprotno je višje število točk pri ocenjevalni lestvici otroškega avtizma bilo povezano z nižjimi koncentracijami Ca v urinu preiskovancev. Rezultati raziskave prikazujejo, da obstaja določena povezava med toksičnimi in esencialnimi elementi v sledovih in razvojnim  zaostankom pri otrocih z motnjo avtističnega spektra.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-14 07:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150104</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 100702</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
