<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Običajno prebivališče po Uredbi EU o dedovanju (št. 650/2012)</dc:title><dc:creator>Fajfar,	Nadja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodno zasebno pravo</dc:subject><dc:subject>pravo Evropske unije</dc:subject><dc:subject>Uredba o dedovanju</dc:subject><dc:subject>čezmejno dedovanje</dc:subject><dc:subject>mednarodna pristojnost sodišč</dc:subject><dc:subject>zadnje običajno prebivališče zapustnika</dc:subject><dc:description>Običajno prebivališče zapustnika ob smrti predstavlja ključno navezno okoliščino za določitev pristojnosti sodišč po Uredbi o dedovanju. Merila, na podlagi katerih pristojni organi opredelijo pojem običajno prebivališče, so zajeta v 23. in 24. uvodni izjavi Uredbe o dedovanju, kar pomeni, da so nezavezujoča. Magistrsko diplomsko delo naslovi vprašanje, ali pomanjkanje izrecne opredelitve običajnega prebivališča zapustnika oziroma pomanjkanje natančnejših smernic za določitev povzroča nekonsistentnost ter težave pri njegovi razlagi v teoriji in sodni praksi. Zajema podrobnejši opis meril, ki izhajajo iz omenjenih dveh uvodnih izjav, in se dotakne vprašanja možnosti obstoja zapustnika z dvema ali več običajnimi prebivališči oziroma celo brez njega. Skozi analizo sodne prakse slovenskih višjih sodišč je predstavljeno, kako razumejo in razlagajo pojem ter s kakšnimi težavami se pri tem spopadajo. Eden od ključnih delov je tudi analiza sodbe Sodišča EU, s katero je odločilo, da ima zapustnik lahko običajno prebivališče ob smrti zgolj v eni državi članici, ter razvilo hierarhijo med merili, ki služijo kot pomoč pristojnim organom pri odločanju. Magistrsko diplomsko delo se v nadaljevanju ukvarja z vprašanjem medregulativne razlage pojma običajnega prebivališča, ki ga vsebuje več uredb EU s področja mednarodnega zasebnega prava. Obstajajo namreč zagovorniki take razlage, pa tudi tisti, ki se z njo ne strinjajo. Avtorica razpravlja tudi o možnosti izrecne opredelitve običajnega prebivališča zapustnika in skozi mnenja različnih teoretikov proučuje njeno smiselnost, potrebnost ter primernost. Glede na ugotovljeno v sklepu poziva evropskega zakonodajalca, da pri morebitnem spreminjanju Uredbe o dedovanju vanjo vključi tudi izrecno opredelitev običajnega prebivališča.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-13 09:00:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150050</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114305</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 168942083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
