Globalizacija prehranskih praks - vpliv sociokulturnih in psiholoških dejavnikov na pojav ortoreksije nervozeKocijančič, Neli (Avtor) Pandel Mikuš, Ruža (Mentor) Kukec, Andreja (Komentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negamotnje hranjenjadružbeno okoljevpliv sovrstnikovdružbena omrežjaosebnostne vrednoteUvod: Zanimanje za zdravo prehrano ni patološko, dokler se to ne stopnjuje do faze, kjer se pojavi obsesivno razmišljanje, kompulzivno vedenje, samokaznovanje, naraščajoča omejitev in vsa druga dinamika konvencionalnih motenj hranjenja. V zadnjih dveh desetletjih se je pojavilo zanimanje za nov izraz: ortoreksija nervoza, ko gre lahko zdravo prehranjevanje predaleč in postane paradoksalno nezdravo. Namen: Namen magistrskega dela je predstaviti ortoreksijo nervozo znotraj sociokulturnih in psiholoških ozadij in ugotoviti prevalenco ortoreksije pri študentih 1. letnikov izbranih slovenskih fakultet. Metode dela: Za pridobivanje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, pri kateri smo uporabili Dusseldorf vprašalnik za odkrivanje ortoreksije in Beckov vprašalnik depresivnosti. Ciljno populacijo so predstavljali študentje, vpisani v 1. letnik rednega študija Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2022/2023. Anketiranje je potekalo prek spleta, s pomočjo spletnega orodja 1KA, v času od 20. 3. 2023 do 25. 4. 2023. Pridobljene podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzija 27. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo skupno 329 študentov, 122 moških (37,1 %) in 207 žensk (62,9 %). Tveganje za razvoj ortoreksije je imelo 30 študentov (9,1 %), prisotnost ortoreksije pa 11 študentov (3,3 %). Depresivna motnja je bila prisotna pri 54 študentih (16,4 %). Rezultati kažejo, da obstaja statistično značilna povezanost med spolom in ortoreksijo (p = 0,004) ter med depresijo in ortoreksijo (p < 0,001), ni pa statistično značilne razlike med zdravstvenimi in nezdravstvenimi smermi in pojavnostjo ortoreksije (p = 0,895) ter med ortoreksijo in aktivnostjo na družbenih omrežjih (p = 0,406). Razprava in zaključek: Naši rezultati kažejo večjo ortoreksično nagnjenost študentk, rezultati literature pa so glede razmerja med ortoreksijo in spolom neskladni. Povezanosti med indeksom telesne mase in ortoreksijo nismo potrdili, nasprotno so dokazali le v nekaj raziskavah. Na podlagi naše raziskave in tuje literature sklepamo, da sta tako depresija kot zgodovina motenj hranjenja pomembna dejavnika pri pojavu ortoreksije. Povezanosti med aktivnostjo na družbenih omrežjih in ortoreksijo nismo dokazali. Ali je pripadnost zdravstvenemu področju dejavnik tveganja za ortoreksijo ali varovalni dejavnik pred nastankom ortoreksije, ostaja nejasno. Za natančno diagnozo ortoreksije ter uvrstitev v klasifikacijo duševnih motenj bo potrebno še veliko raziskav in poenotenje diagnostičnih meril.[N. Kocijančič]20232023-09-13 07:46:23Magistrsko delo/naloga149999UDK: 616-083VisID: 127982COBISS_ID: 164227075sl