<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Digitalni PET/CT: prednosti in slabosti</dc:title><dc:creator>Leskovar,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rep,	Sebastijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ležaič,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>nuklearna medicina</dc:subject><dc:subject>PET/CT</dc:subject><dc:subject>digitalni PET/CT</dc:subject><dc:subject>silicijeva fotopomnoževalka</dc:subject><dc:description>Uvod: Digitalni PET/CT detektorji so najnovejša tehnologija pozitronske emisijske tomografije v katerih so analogno fotopomnoževalno cev nadomestile mnogo manjše silicijeve fotopomnoževalke. Ti sistemi omogočajo zaznavanje posameznih fotonov z visoko občutljivostjo in nizkim šumom. Namen: Namen diplomskega dela je bil z sistematičnim pregledom literature predstaviti digitalni PET/CT, opisati kako se primerja z analognim sistemom in natančneje predstaviti katere prednosti in slabosti predstavljajo digitalni PET/CT skenerji. Metode dela: V svojem diplomskem delu sem uporabila deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. Strokovne in znanstvene članke sem iskala na svetovnem spletu na različnih strokovnih podatkovnih bazah. Iskanje in pregled literature je potekalo od oktobra 2022 do marca 2023. Literaturo sem izbirala glede na vključitvene in izključitvene kriterije, pri kateri sem se osredotočila le na članke v angleškem jeziku. Rezultati: Rezultati so prikazani v dveh delih. V prvem delu je shematsko prikazan potek pregleda literature, način kako sem prišla do končnega števila člankov vključenih v analizo. V drugem delu sem izbrano literaturo natančno preučila glede na lastnosti vzorca, namen in ugotovitve. Literatura vključuje raziskave delane na fantomih in pacientih v kliničnem okolju. Analiza člankov je pokazala, da digitalni PET/CT sistem v primerjavi z analognim omogoča boljšo kakovost slik, natančnejše zaznavanje predvsem manjših lezij in možnost zajema diagnostično uporabnih posnetkov pri skrajšanju časa zajema podatkov. Razprava in zaključek: V večini so se študije osredotočile na raziskovanje razlik tehničnih sposobnosti digitalnega sistema v primerjavi z analognim sistemom. Študije opisujejo izboljšano kvaliteto posnetkov digitalnega sistema, ki je opazna že s subjektivno vizualno oceno. Različne analize so dokazale izboljšano prostorsko ločljivost, razmerje signal-šum ter izboljšan TOF in SUV. Bistveno je izboljšanje možnosti zaznavanja lezij digitalnih sistemov, kar pomeni večjo natančnost pri določanju stadija bolezni, določanju prognoze in zgodnejše odkritje bolezni. Študije so dokazale, da digitalne naprave omogočajo tudi  možnost skrajšanja časa zajema podatkov in zmanjšanje aplicirane doze radiofarmaka, kar je še posebej uporabno v posebnih kliničnih okoliščinah, ki zahtevajo hitrejše preiskave. Ob vsem tem je potrebno še posebej poudariti, da  tehničnih slabosti danega sistema nisem zasledila nikjer v literaturi.</dc:description><dc:publisher>[N. Leskovar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-13 07:45:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149994</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 127977</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164233987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
