<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študij adsorpcije nekaterih kloriranih pesticidov na biooglje</dc:title><dc:creator>Tručl,	Jošt	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočar,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>klorirani pesticidi</dc:subject><dc:subject>biooglje</dc:subject><dc:subject>adsorpcija</dc:subject><dc:subject>adsorpcijska kapaciteta</dc:subject><dc:description>Klorirani pesticidi so skupina sintetiziranih kemikalij, ki se uporabljajo za uničevanje insektov in imajo ciklično strukturo ter določeno število atomov klora. Gre za obstojna organska onesnaževala z nizko hlapnostjo in dobro topnostjo v lipidih, ki so toksična za ljudi in živali. Zaradi široke uporabe kloriranih pesticidov v prejšnjem stoletju so še vedno, kljub prepovedi njihove proizvodnje in uporabe v Evropi in ZDA, prisotni v zraku vodah in sedimentih.

Adsorpcija predstavlja eno izmed metod čiščenja voda in prsti. Kot adsorpcijska sredstva se uporabljajo razne polimerne smole, mineralni oksidi in aktivno oglje, cenovno ugodnejšo in bolj trajnostno alternativo pa predstavlja biooglje. Biooglje je produkt, ki nastane pri pirolizi biomase pri omejenih količinah kisika. Zanj so značilne velika poroznost in aktivna površina ter prisotnost funkcionalnih skupin, zaradi česar predstavlja biooglje dobro adsorpcijsko sredstvo. Na lastnosti biooglja imajo velik vpliv pogoji pirolize in izbira izhodiščne surovine, tj. biomase. Adsorpcija onesnaževal na biooglje je odvisna od več faktorjev, med drugim od količine adsorbenta (biooglja), časa adsorpcije, količine onesnaževala, prisotnosti drugih substanc in temperature.

V magistrskem delu sem določal adsorpcijske kapacitete štirih vrst biooglja, ki so se razlikovale v biomasi (hrast, smreka, bukev, pšenični otrobi) in delež na njih adsorbiranih kloriranih pesticidov (lindan, heptaklor, dieldrin). Nato sem preveril še vpliv koncentracije onesnaževala na adsorpcijo. V vseh primerih sem biooglje stresal z raztopino pesticidov določene koncentracije, nato pa s plinsko kromatografijo (GC-ECD) določil koncentracijo neadsorbiranih ionov v raztopini. Iz tega sem izračunal adsorpcijske kapacitete in deleže adsorpcije ter po primerjavi rezultatov za najprimernejše adsorpcijsko sredstvo izbral bukovo biooglje, saj je imelo največje adsorpcijske kapacitete. Za pesticid, ki se v največji meri veže na vse tipe analiziranega biooglja, se je izkazal heptaklor, ki ga je s tako adsorpcijo najlažje odstraniti. Opazil sem tudi korelacijo med koncentracijo onesnaževala in adsorpcijsko kapaciteto adsorbenta, in sicer je korelacija v večini primerov približno linearna. Na adsorpcijo vplivajo sicer še številni drugi faktorji, ki so v sklopu mojega eksperimentalnega dela bili konstantni in niso bili predmet raziskave.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-12 11:10:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149961</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22989</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 171708675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
