Vpliv pandemije COVID-19 na festivalsko izkušnjoVuksanović, Andrej (Avtor) Kozorog, Miha (Mentor) festivalifestivalska izkušnjakoronaviruskolektivna živahnostmnožiceproksemikaritualizirano telointerkacijePandemija COVID-19 je leta 2020 sprožila temeljite spremembe v družbenem življenju na različnih področjih človekovega bivanja. Z namenom čim hitrejše in čim učinkovitejše zajezitve bolezni in njenih vplivov ter vzdrževanja javnega zdravja so vlade uvedle različne ukrepe, ki so usmerjali medsebojno druženje ljudi. Ti ukrepi so spodbujali minimalno druženje, kar je posledično pomenilo začasno ukinitev vseh organiziranih oblik druženja. Protikoronski ukrepi so tako pomenili tudi prekinitev kakršnihkoli popularnoglasbenih festivalov, ki so jim druženje in tesni (tudi fizični) medosebni stiki inherentni. Ti festivali pa imajo zaradi svoje vloge pri konstruiranju posameznikove identitete (predvsem med mladimi) in krepljenja medsebojnih vezi v sodobni zahodni družbi vidno družbeno vlogo. S protikoronskimi ukrepi je bila ta vloga torej prekinjena oziroma popačena. Leta 2022 pa je večina držav ukinila protikoronske ukrepe in omogočila prvo izvedbo festivalov po izbruhu pandemije koronavirusa. Pričujoče magistrsko delo obravnava morebitne posledice, ki jih je na festivalski izkušnji, tj. na doživljanju festivala pri udeležencih, pustila pandemija. Teoretsko je festivalska izkušnja v magistrskem delu utemeljena na Durkheimovem konceptu kolektivne živahnosti, na fenomenologiji ritualiziranega telesa, medsebojne bližine in medosebnih interakcij ter na antropološkem raziskovanju množic. Na podlagi etnografije, ustvarjene na treh popularnoglasbenih festivalih – Gora Rocka, Metaldays in Sziget, so izpostavljene ugotovitve, ki kažejo na določeno povezavo med vplivi pandemije COVID-19 (oziroma protikoronskimi ukrepi) in festivalsko izkušnjo.20232023-09-12 09:25:49Magistrsko delo/naloga149949VisID: 530351sl