Medijska pismenost in slovenske splošne knjižniceCigale, Borut (Avtor) Švab, Katarina (Mentor) Vilar, Polona (Komentor) Splošne knjižnicemedijska pismenostmedijsko opismenjevanjeSlovenijaMotiv za proučevanje medijskega opismenjevanja v slovenskih splošnih knjižnicah izhaja iz problema porasta nekvalitetnih in lažnih medijskih vsebin, ki se je še povečal s porastom uporabe družbenih medijev. Splošne knjižnice imajo kot tradicionalni informacijski in družabni centri za delo na tem področju veliko potenciala. V raziskavi smo raziskali načine, na katere slovenske splošne knjižnice aktivno sodelujejo pri medijskem opismenjevanju njenih uporabnikov, s katerimi izzivi se pri delu soočajo in kakšne rezultate dosegajo. Podatke o stanju smo pridobivali z anketnim vprašalnikom, pri katerem je sodelovalo 54 zaposlenih iz različnih slovenskih splošnih knjižnicah. V drugem delu raziskave smo opravili 4 polstrukturirane intervjuje. Raziskava je potekala od oktobra do decembra 2021. Zbirali smo podatke o aktivnosti v časovnem obdobju od leta 2016 do 2020. Ugotovljeno je bilo, da se slovenski knjižničarji, zaposleni v splošnih knjižnicah, zavedajo pomembnosti dela na področju medijske pismenosti, ampak se pri tem soočajo z nerazumevanjem nekaterih deležnikov. Večina aktivnosti je izvedena v obliki predavanj, pogovorov in direktnim delom z uporabniki. Opazno je tudi nepoznavanje področja, ki se pogosto zamenjuje z računalniškim in informacijskim opismenjevanjem. Knjižničarji nimajo težav z infrastrukturo in opremo. Za napredek na področju bi bilo potrebno razviti praktični model medijskega opismenjevanja, ki bi jih knjižničarji lahko aplicirali v svojih ustanovah.20232023-09-12 09:25:07Magistrsko delo/naloga149939VisID: 530341COBISS_ID: 152737283sl