Digitalizacija plačevanja turistične takseJAN STREHOVEC, MIHA (Avtor) Bešter, Janez (Mentor) Mali, Luka (Komentor) digitalizacijaspletna aplikacijaturistična taksauporabniški vmesnikprogramska oprema kot storitevV sklopu diplomske naloge smo želeli prikazati pomembnost in učinkovitost digitalizacije, zato smo se lotili izziva digitalizacije plačevanja turistične takse. S pomočjo teorije o digitalni preobrazbi, analize trga in dobrega razumevanja problema nam je uspelo premagati izziv. Izdelali smo spletno aplikacijo v obliki programske opreme kot storitve s pomočjo različnih tehnologij. Na začetku smo se poglobili v teorijo digitalne preobrazbe, kjer smo se seznanili z osnovnima gradnikoma digitalizacija in digitizacija ter kakšen je sam proces digitalne preobrazbe. Primerjali smo njene prednosti in slabosti, kjer smo ugotovili, da z uspešno preobrazbo lahko podjetja povečajo svoj dobiček, ustvarijo boljši odnos s strankami in postanejo bolj agilni. S tem se postavijo na vrh industrije in lahko določajo nove standarde in vodijo napredek. Da podjetja pridejo do te točke, morajo vložiti veliko truda in se prebiti skozi slabosti digitalne preobrazbe, ki je lahko zelo kompleksna (predvsem pri večjih podjetjih) in z njo pridejo visoki izdatki. Prav tako je njena uspešnost odvisna od digitalne pismenosti zaposlenih in predvsem strank, zato to ni nujno najboljša pot za vsa podjetja. Spoznali smo tudi tehnologijo, ki omogočajo digitalno preobrazbo, glavne od teh so računalništvo v oblaku, mobilna tehnologija in vmesniki za programiranje aplikacij (API). Naštete tehnologije smo nato tudi uporabili pri razvoju naše rešitve. Za lažjo predstavo smo raziskali najbolj znane primere digitalne preobrazbe, med katerimi je izstopalo podjetje Adobe, ki je s spremembo na naročniški poslovni model postavil standard za programsko opremo kot storitev. Po teoretičnem uvodu v koncept digitalne preobrazbe smo se lotili zastavljenega problema digitalizacije plačevanja turistične takse. Začeli smo z analizo obstoječih rešitev, kjer smo s pomočjo Porterjevega modela analizirali konkurenco v panogi. Tukaj smo ugotovili, da je panoga turizma v Sloveniji (v katero spada naša rešitev) po statističnih podatkih rastoča, kar pomeni, da je prostor za našo rešitev. Poleg tega smo ugotovili, da smo izpostavljeni nevarnosti vstopa novih podjetij, predvsem tistih, ki so že priznana na tem področju (Booking.com). Nato smo se lotili identifikacije konkurence, kjer smo našli dve podjetji, SnapGuest, ki predstavlja našo popolno konkurenco, in Bentral, ki spada pod nepopolno. Obe rešitvi, vključno z našo, smo nato analizirali s pomočjo PSPN metode. Rezultat analize je pokazal, da je prednost naše rešitve preprostost in dostopnost. Naša glavna prednost je predvsem popolna avtomatizacija plačevanja turistične takse in prijavljanja gostov, saj pri naši rešitvi to naredi gost sam. Seveda imamo tudi nekaj slabosti, kot sta pomanjkanje mobilne aplikacije in predvsem možnost slikanja dokumenta. Po opravljeni analizi smo se lotili priprave izdelave spletne aplikacije, kjer smo strogo definirali problem, ki ga skušamo rešiti, in na podlagi tega določili našo ciljno skupino. S pridobljenim razumevanjem naše ciljne skupine smo se lotili oblikovanja uporabniškega vmesnika. Najprej smo izdelali žični okvir, pri katerem smo postavili osnovne elemente in določili grobo podobo naše aplikacije. Na podlagi žičnega okvirja smo se lotili oblikovanja uporabniškega vmesnika. Odločili smo se, da bo glavna barva naše aplikacije rumena, saj ta spominja na turizem. Da bo le-ta čim bolj prijazna uporabniku, smo se odločili za bolj okrogle elemente ter tudi za pisavo v podobnem stilu. Tako žični okvir kot tudi uporabniški vmesnik smo oblikovali v programu Figma. Nato smo se lotili izbire tehnologij za realizacijo spletne aplikacije. Ločili smo jih na tri dele, prednji del (ang. front-end), zadnji del (ang. back-end) in plačevanje. V prvega spadajo tehnologije za izdelavo vizualne podobe aplikacije in po pregledu smo izbrali ogrodje React s TypeScript različico JavaScripta skupaj s PrimeReact, PrimeFlex in Formik knjižnicami za obrazce in določanje podobe. V sklopu zadnjega dela smo definirali tehnologije, ki jih potrebujemo za samo delovanje spletne aplikacije. Za upodabljanje na strani strežnika smo izbrali Next.js in za shranjevanje podatkov podatkovno bazo Firestore ponudnika Firebase, ki jih nato pošiljamo na storitev AJPES s pomočjo SOAP protokola. Spletno aplikacijo pa gostujemo na storitvi Vercel. Ostalo je še plačevanje, za katerega smo uporabili storitev Stripe, ki ponuja lahko implementacijo. Vse izbrane tehnologije so v našem obsegu brezplačne, vendar ponujajo možnost razširjanja. Naslednji korak je bila sama izdelava spletne aplikacije, kjer smo najprej definirali strukturo map in datotek. Sledi sama izdelava aplikacije, kjer smo opisali postopek izdelave posameznih strani in komponent skupaj z izseki kode. Ko smo izdelali vizualni del aplikacije, smo se lotili izdelave logike, kjer smo poskrbeli za shranjevanje podatkov v podatkovni bazi, plačevanje s sistemom Stripe, pošiljanje podatkov o gostih na storitev AJPES in gostovanje spletne aplikacije. Na koncu poglavja smo se postavili v kožo gosta turistične nastanitve, ki uporablja našo aplikacijo za prijavo in tako predstavili njen potek delovanja. Na koncu smo z orodjem Lighthouse, ki ga ponuja brskalnik Google Chrome, in s pomočjo ročnega testiranja zagotovili kakovost (ang. quality assurance) spletne aplikacije. S tem smo odkrili napake v delovanju naše spletne aplikacije, ki jih lahko povzroči uporabnik in v kodo spletne aplikacije dodali obvladovanje napak. S tem smo preprečili napačno uporabo aplikacije in njeno zlorabo.20232023-09-11 14:40:00Diplomsko delo149896VisID: 62304COBISS_ID: 165405187sl