Kriza avtoritete skozi filmske reprezentacije Charlesa MansonaOreški, Peter (Avtor) Krečič, Jela (Mentor) Charles MansonkarizmaavtoritetakrizaHollywoodDiplomsko delo poskuša prikazati, kako filmske reprezentacije Charlesa Mansona – Helter Skelter, Once Upon A Time In Hollywood in Charlie Says – slikajo krizo avtoritete. Obdobje šestdesetih let prejšnjega stoletja so na ameriških tleh zaznamovali družbeni prevrati, ki so višek dosegli leta 1969, ko je kult pod vodstvom Charlesa Mansona izvedel dva okrutna umora, poznana kot umora Tate-LaBianca. Delo v okvirjih izbranih produktov popularne kulture skozi prizmo ameriške kontrakulture predstavlja krizo takratnih konvencionalnih instanc avtoritete, figure starša in esteblišmenta, ki ju tako razume kot klasični instanci avtoritete in ki napotuje na to, da se ljudje v kaosu, ki ga prinesejo družbeni prevrati, radi zatečejo k novi avtoriteti in tudi religioznosti, ki pride z njo. Natančneje, govori o vzponu karizmatičnega modela avtoritete, kar poudari raziskovanje pomena karizme, religiozna podstat pa napotuje na njen celostni pomen za Vodjo, njegove privržence in odnos med obojimi ter ne nazadnje za delovanje njihove skupnosti. Prek različnih poudarkov in perspektiv ter ne nazadnje pozicije oziroma opredelitve do omenjenih zločinov kritično vrednoti odnos instance Hollywooda in sugerira prevpraševanje družbene vloge tovrstnih filmov.[P. Oreški]20232023-09-11 07:48:12Diplomsko delo/naloga149843UDK: 316.74:79VisID: 530154COBISS_ID: 190427651sl