Evropska matematična znanost na prelomu tisočletjaGrižnik, Klemen (Avtor) Mlinar, Janez (Mentor) Otonska dobasrednjeveška matematikaGerbert iz Aurillacakvadriviumarabska znanostPojmovanje srednjeveške matematike se je razlikovalo od njenega sodobnega razumevanja. Obravnavana je bila v izrazito teološko-filozofskem kontekstu in teoretično zaobjemala štiri discipline. Aritmetika, geometrija, astronomija in glasba so tvorile t. i. mathesis oziroma quadrivium, ki je skupaj z gramatiko, retoriko in dialektiko, zbranimi pod nazivom trivium, spadal pod sklop t. i. sedmih svobodnih umetnosti. Pri razvoju takšnega sistema so največ prispevali poznoantični učenjaki, kot so Boetij, Marcijan Kapela in Izidor Seviljski, ki so s svojo intelektualno dediščino pomenili most med antičnim znanstvenim bogastvom in zgodnjesrednjeveško skorajšnjo pozabo. V diplomskem delu se osredotočam na stanje zahodnoevropske matematike proti koncu 10. stoletja, v času znanstvenega delovanja Gerberta iz Aurillaca, čigar intelektualna širina in politični vzpon sta bila na prelomu tisočletja kronana s papeževanjem. Na nek način je to mikrozgodovinska študija, saj skuša delo v veliki meri naslikati stanje zahodnoevropskega kvadriviuma v tem času na primeru njegovega lika. Naloga se posveča tudi mehanizmom prenosa znanja med andaluzijskim in zahodnoevropskim krščanskim svetom.K. Grižnik20232023-09-11 07:47:59Diplomsko delo/naloga149841UDK: 001VisID: 530152COBISS_ID: 168535043sl