Regulacija rastlinske senescence kot odziv na biotski in abiotski stresBreberina, Mia (Avtor) Dolenc Koce, Jasna (Mentor) Senescencabiotski stresabiotski stresendogeni dejavnikieksogeni dejavnikiepigenetikatranskripcijski faktorjirastlineodmiranje rastlinrazvojni proces rastlinprenos hranilSenescenca je pomemben razvojni proces pri rastlinah. Je tudi pomemben dejavnik pridelave kmetijskih rastlin, saj omejuje biomaso in spreminja njihovo hranilno vrednost ter s tem vpliva na pridelek. Je uravnavan fiziološki proces, ki lahko poteka na različnih nivojih biološkega sistema: celic, tkiv, organov in celotne rastline. Pri senescenci listov potečeta programirana celična smrt in prenos hranil iz starajočih in odmirajočih tkiv v založna in prezimna tkiva. Izrabljene snovi pa se kopičijo v odmrlih celicah. Najbolj viden znak listne senescence je rumenenje listov, ki je posledica razgradnje pigmentno-proteinskih kompleksov v kloroplastih. Senescenco vzpodbujajo ali zavirajo različni biotski (virusi, glive, bakterije, rastlinojedci (žuželke)) in abiotski dejavniki (spremenjena temperatura, pomanjkanje hranil, suša, težke kovine, intenzivnost svetlobe). Ker staranje listov patogenim organizmom omogoča boljše izkoriščanje rastlinskih hranil, so okužbe s patogeni pogosto povezane z zapoznelim staranjem, kopičenjem hranil na mestih okužbe in rastnimi spremembami. Celoten potek, začetek in tudi zaključek senescence uravnavajo zapletene regulatorne poti in mehanizmi, na katere vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Funkcionalne in transkriptomske genetske študije poročajo, da se v procesu staranja z genetskim reprogramiranjem spremeni izražanje številnih genov, povezanih s senescenco. Transkripcijski faktorji, kot so NAC, družina WRKY, MYB in AP2/ERF so znani kot ključni regulatorji, ki aktivirajo in uravnavajo gensko ekspresijo senescence v odgovor abiotskim in biotskim stresom, ki prizadanejo rastlino.20232023-09-09 07:16:01Diplomsko delo/naloga149748VisID: 228749COBISS_ID: 164395267sl