<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba analiznih metod v kombinaciji z metodo glavnih osi pri določevanju lastnosti vina</dc:title><dc:creator>Šegina,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marolt,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lastnosti vina</dc:subject><dc:subject>ionska kromatografija</dc:subject><dc:subject>metoda glavnih osi</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:description>Vino je tradicionalna alkoholna pijača, ki je že tisočletja globoko ukoreninjena v človeški kulturi po vsem svetu. Predstavlja zapleteno mešanico več sto spojin, kjer vsaka komponenta oz. kombinacija le-teh igra pomembno vlogo pri oblikovanju kakovosti vina. V njegovi sestavi se prepletajo elementi iz grozdja, produkti kvasnega vrenja ter spojine, ki nastanejo med dolgotrajnim zorenjem in skladiščenjem. Glavni sestavini vina sta voda in etanol, ostale prisotne komponente kot so sladkorji, kisline, drugi alkoholi in fenoli, pa imajo pomembno vlogo pri izoblikovanju okusa, sladkosti in kislosti ter barve vina, čeprav so prisotne v nižjih koncentracijah. Medtem ko so se pretekle raziskave osredotočale na določanje mejnih koncentracij posameznih komponent, ki razlikujejo kakovostno vino od nizkokakovostnega, je bil cilj mojega diplomskega dela raziskati, kako koncentracije več različnih komponent medsebojno vplivajo na končni izdelek. Za ta namen sem uporabila metodo glavnih osi (PCA), da bi raziskala povezave med devetimi izbranimi organskimi kislinami in osmimi anorganskimi anioni. V sklopu svojega dela sem razvila metodo za ločevanje izbranih analitov s pomočjo ionske kromatografije (IC) z detektorjem na električno prevodnost. Analizirala sem 105 vzorcev vin ter določila koncentracije sedemnajstih izbranih analitov. PCA analize sem izvedla glede na različne značilnosti vina, kot so sorta, pokrajina pridelave, sladkorna stopnja, vrsta in kakovost. Optimalno združevanje sem razkrila glede na sorto vina, ki je odvisno od vrste uporabljenega grozdja in porekla vina, na katerega vplivata sestava tal in lokalne vremenske razmere. Presenetljivo pa ni bilo zaznati nobenega jasnega združevanja glede na vrsto vina (rdeče/belo/rosé). Za izboljšanje prihodnjih raziskav predlagam razširitev obsega analitov. Najdene povezave med lastnostmi vina in izbranimi analiti, določenimi z ionsko kromatografijo, predstavljajo prvi korak k dolgoročnemu cilju, kar je razvoj someljeja na podlagi umetne inteligence, ki bo temeljil na izmerjenih koncentracij komponent v vinu.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-08 14:00:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149730</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22936</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 171674115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
