Biosenzorji na osnovi glukoza oksidazeČernejšek, Tina (Avtor) Žnidaršič Plazl, Polona (Mentor) glukoza oksidazaelektrokemijski biosenzorji za glukozoimobilizacija encimovnanomaterialiBiosenzor je analitska naprava, ki vsebuje biološko komponento s selektivnim odzivom na analit, na podlagi katerega se na pretvorniku generira signal, proporcionalen koncentraciji analita v vzorcu. Za določanje glukoze v različnih vzorcih najpogosteje uporabljamo elektrokemijske biosenzorje na osnovi encima glukoza oksidaza (GOx), ki katalizira oksidacijo glukoze do glukonolaktona in vodikovega peroksida. Pri reakciji pride do toka elektronov, kar vodi do spremembe električnega toka, ki ga zazna elektroda. Za pravilno delovanje biosenzorja z ustrezno ponovljivostjo, občutljivostjo in obstojnostjo je izjemnega pomena ustrezna imobilizacija encima. V diplomskem delu sem naredila pregled literature in predstavila različne imobilizacijske tehnike in materiale v biosenzorjih za glukozo z GOx. Najbolj razširjeni tehniki za imobilizacijo GOx sta kovalentna vezava na površino elektrode, ki je močna in trajna, a lahko vpliva na strukturo encima in njegovo aktivnost, ter ujetje ali inkapsulacija v polimerne matrike, ki ščiti encim pred zunanjimi vplivi, a lahko povzroča težave pri prepustnosti snovi. Najpogosteje uporabljeni materiali za elektrode v biosenzorjih so inertne kovine ter ogljikovi materiali, za izboljšano delovanje senzorja pa so elektrode pogosto modificirane z nanomateriali ali polimernimi filmi. Glavne smernice za nadaljnji razvoj biosenzorjev za glukozo vodijo v smeri izboljšanja stabilnosti encima, življenjske dobe biosenzorja in zmanjšanja vpliva interferenc.20232023-09-08 12:15:00Diplomsko delo/naloga149713VisID: 22944COBISS_ID: 171502083sl