<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Napovedovanje kakovosti udrobnilnih sredstev tipa Al-Ti-B z meritvami električne upornosti</dc:title><dc:creator>Pavšič,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>udrobnilna sredstva tipa Al-Ti-B</dc:subject><dc:subject>termodinamika</dc:subject><dc:subject>električna upornost</dc:subject><dc:subject>DSC</dc:subject><dc:subject>velikostne porazdelitve delcev TiB2 in Al3Ti</dc:subject><dc:subject>velikost kristalnih zrn</dc:subject><dc:description>Razvoju aluminija in njegovih zlitin se posvečamo z namenom doseganja čim boljših (mehanskih) lastnosti. Ker so aluminijeve zlitine lahke in to ugodno vpliva npr. na manjšo porabo goriva ter tako na boljši izkoristek vozil, iščemo načine kako pri njih doseči čim višje mehanske lastnosti. Z zmanjševanjem velikosti kristalnih zrn oz. t.i. udrobnjevanjem to lahko dosežemo, čemur smo se posvetili tudi v tej magistrski nalogi. Glede na to, da imamo na trgu na voljo različne vrste udrobnilnih sredstev z različnimi kemijskimi sestavami, smo na podlagi meritev električne upornosti različnih udrobnilnih sredstev tipa Al-Ti-B želeli ugotoviti ali lahko najboljšega izberemo zgolj na podlagi teh meritev. 

Na razpolago smo imeli štiri različna udrobnilna sredstva (Aleastur 3/1, Optifine 3/1, Optifine 5/1 in KBM 5/1) iz katerih smo pripravili vzorce za kemijsko analizo, na podlagi katere smo izračunali termodinamsko ravnotežno strjevanje ter ravnotežni delež faz v udrobnilnih sredstvih v programu Thermo-Calc. Na vseh udrobnilnih sredstvih smo izvedli diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC), iz katere smo predvideli potek strjevanja in faze, ki se tvorijo v udrobnilnih sredstvih ter napovedali njihovo čistost. Analizo velikostne porazdelitve delcev TiB2 in Al3Ti smo izvedli na vrstičnem elektronskem mikroskopu (SEM) ter optičnem mikroskopu (OM). Opravili smo tudi meritve električne upornosti, na podlagi katere smo izračunali specifično električno upornost za vsako udrobnilno sredstvo posebej. V nadaljevanju smo kakovost udrobnilnih sredstev preverili še z enostavno termično analizo (ETA) na zlitini Al99,7, pri čemer smo izdelali 17 vzorcev, čisti Al99,7 in Al99,7 z dodatkom udrobnilnih sredstev. Na ETA vzorcih smo izvedli še analizo velikosti kristalnih zrn po presečni metodi.

Rezultati analiz so pokazali, da ima udrobnilno sredstvo B najnižje razmerje Ti/B, termodinamični izračun je pokazal najnižji delež faz Al3Ti in TiB2, iz optične mikroskopije smo razbrali enakomerno razporeditev teh faz, kar smo potrdili tudi s SEM analizo velikostne porazdelitve delcev teh faz. DSC analiza je pokazala najvišjo talilno in strjevalno entalpijo udrobnilnega sredstva B, ker je le-to vsebovalo najmanj nečistoč. Električna upornost tega udrobnilnega sredstva je bila prav tako najnižja, zaradi najmanj nečistoč in delcev ter enakomerne razporeditve. Najboljše rezultate udrobnjevanja sta pokazala udrobnilno sredstvo B in C.</dc:description><dc:publisher>A. Pavšič</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-08 09:00:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149673</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 95415</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 168133379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
