<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Internetna cenzura na Kitajskem : Uporabniške izkušnje v kitajski spletni javni sferi</dc:title><dc:creator>Pasinović,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Ičo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cenzura</dc:subject><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>Kitajska</dc:subject><dc:subject>kitajski uporabniki spleta</dc:subject><dc:subject>javna sfera</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava značilnosti in mehanizme internetne cenzure na Kitajskem in pri tem upošteva pomembnost razumevanja kitajske filozofske misli konfucijanstva,  zgodovinskega razvoja in ideoloških oziroma političnih ciljev kitajske vlade ter upoštevanja izkušenj kitajskih spletnih uporabnikov in njihovega odnosa do vlade, ki vzdržuje cenzuro interneta. Kategorizacija in opredelitev pojma cenzure in konfucijanstva, obravnavanje svobode govora in harmonične družbe ter zgodovinski kontekst cenzurnega nadzora na Kitajskem tvorijo prvi del magistrskega dela. V drugem delu opredelimo pojem cenzure interneta v primerjavi s pojmom regulacije interneta, pogledamo ideološke oziroma politične cilje, ki oblikujejo vladni nadzor nad internetno cenzuro, ter orišemo glavne značilnosti delovanja internetne cenzure na Kitajskem tako na makroravni z Velikim požarnim zidom in VPN-ji kot na mikroravni s filtriranjem ključnih besed kot glavnim mehanizmom preprečevanja neželenih informacij in z načini izogibanja cenzuri s strani spletnih uporabnikov. Tretji del vsebuje razpravo o uporabnosti koncepta javne sfere za Kitajsko, analizira notranje in zunanje ovire za razvoj spletne javne sfere, opredeljuje spletno javno sfero na Kitajskem in značilnosti uporabnikov kitajskega interneta. Zadnji del je kvantiativen, zajema sekundarno analizo raziskav o uporabniških izkušnjah z internetno cenzuro. Kot odgovor na vsa zastavljena raziskovalna vprašanja pokažemo, da je konfucijanstvo oziroma konfucianizem predvsem skozi učenje »samodiscipline« in »harmonije/stabilnosti« še vedno uporaben za opravičevanje cenzure interneta s strani kitajske vlade in še vedno do neke mere vključen v zavest internetnih uporabnikov. Z zgodovinskim okvirom cenzurnega nadzora pokažemo, da gre za premik iz »disciplinarne družbe« v »družbo nadzora«. Ideološki oziroma politični cilji vlade v povezavi s cenzuro interneta pokažejo, da gre predvsem za preprečevanje kolektivne angažiranosti ljudi v upor, zatiranje žalitev države in zatiranje govoric na spletu. Skozi razlago mehanizmov in značilnosti delovanja internetne cenzure ter uporabniških izkušenj dokažemo, da lahko vse vrste cenzure (eksplicitna, implicitna, preventivna, kaznovalna, obrambna, omejitev dostopa do informacij in izražanja informacij, defenzivna in samocenzura) razumemo v kontekstu kitajske internetne cenzure. Na koncu sklenemo, da je kitajska (spletna) sfera delno strukturirana. Kljub številnim notranjim in zunanjim oviram za njen razvoj pušča prostor za razpravo tudi o zadevah spornejšega značaja, vendar je v poostrenem in vse bolj prefinjenem načinu cenzure interneta vse manj prostora za doseganje trajnih sprememb na politični ravni. To nas privede do sklepa, da so¬, kljub številnim znakom nezadovoljstva v spletni javni sferi, dejavniki, kot so zagotavljanje materialnega udobja, ohranjanje stabilnosti kot visoke vrednote, potrošniško usmerjena družba, še vedno pomembni za ohranjaje legitimne moči vlade nad cenzuro interneta.</dc:description><dc:publisher>[A. Pasinovič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-08 07:46:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149620</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.751.5:004.738.5(510)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 529886</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 205680643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
