<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava rupture dvoglave nadlaktne mišice v delovni terapiji: študija primera</dc:title><dc:creator>Soršak,	Zara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>distalna raztrganina</dc:subject><dc:subject>biceps brachii</dc:subject><dc:subject>izvajanje aktivnosti</dc:subject><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Distalna raztrganina biceps brachii je razmeroma redka poškodba. Razlogi za pretrganje bicepsa so lahko različni, vključno z nenadnim močnim iztegom komolca, kronično prekomerno uporabo ali degenerativne spremembe v tetivi. Simptomi so nenadna bolečina in šibkost v prizadeti roki, ki jo spremlja občutek trganja, oteklina in modrica, uporabnik pa ima lahko vidno deformacijo. Pri zdravljenju so na voljo operativni in neoperativni pristopi. Delovna terapija ima pomembno vlogo v procesu rehabilitacije po operativnem posegu distalne raztrganine bicepsa. Delovni terapevt izdela individualni načrt, ki je usmerjen v intervencije, katerih cilj je uporabnikovo samostojno, varno in učinkovito izvajanje ožjih in širših dnevnih aktivnosti. Uporabniku svetuje prilagoditev delovnega in domačega okolja za varno in uspešno okrevanje. Na področju telesnih zgradb in telesnih funkcij delovni terapevt vključi terapevtske aktivnosti za izboljšanje obsega gibanja, mišične moči in delovanja uporabnika. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo uporabnika s poškodbo distalne tetive bicepsa po operativnem posegu, po procesu AOTA v delovni terapiji. Metode dela: Izvedena je bila študija primera, v katero je bil vključen en uporabnik. Obravnava je potekala individualno, v domačem okolju, v časovnem obdobju šest tednov, pet dni na teden, po 30–45 minut dnevno. Zajemala je vsakodnevno izvajanje terapevtskih aktivnosti na področju skrbi zase in širših dnevnih aktivnosti na ravni aktivnosti in okupacije. Usmerjena je bila v obnovo izgubljenih spretnosti in funkcije roke ter trening moči in prilagoditve aktivnosti za omogočanje izvedbe in večje samostojnosti uporabnika. Rezultati: Pri končnem ocenjevanju Kanadskega modela izvedbe okupacije je prišlo do izboljšanja rezultatov pri samooceni izvedbe in zadovoljstva.  Pri končnem ocenjevanju Analize aktivnosti po spretnostih je prišlo do izboljšanja rezultatov pri vseh motoričnih in procesnih spretnostih, ki so bile pri začetnem ocenjevanju v odstopanju. Uporabnik ob koncu obravnave aktivnost izvaja varno, samostojno, učinkovito in brez fizičnega napora.  Razprava in zaključek: Intervencije v okviru delovno terapevtske obravnave, ki so sledile ameriškemu okviru prakse, so se izkazale za učinkovite. Tekom obravnave smo izhajali iz uporabnika in njegovih težav. Uporabnik je prikazal samostojno in varno izvedbo vseh obravnavanih aktivnosti.</dc:description><dc:publisher>[Z. Soršak]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-08 07:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149617</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 127461</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 163757315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
