<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv mikroplastike iz avtomobilskih pnevmatik na malo vodno lečo</dc:title><dc:creator>Kambič,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalčikova,	Gabriela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>pnevmatike</dc:subject><dc:subject>mala vodna leča</dc:subject><dc:subject>strupenost</dc:subject><dc:description>Zaradi odličnih lastnosti plastike (nizka cena, vodoodpornost, vzdržljivost) se zanimanje in posledično proizvodnja plastičnih izdelkov povečujeta. S povečano proizvodnjo se pojavlja tudi vse večja količina odpadkov, ki končajo v okolju. Poleg večjih kosov plastike se soočamo s problematiko mikroplastike. Ta nastane bodisi med samo proizvodnjo (primarna mikroplastika) ali z različnimi postopki razgradnje večjih kosov (sekundarna mikroplastika). Z vstopom v okolje mikroplastika potuje po različnih ekosistemih; najdemo jo v zemlji, zraku in tudi vodnem okolju. Največji vir predstavljajo odpadni delci avtomobilskih pnevmatik, ki nastanejo z abrazijo med vožnjo. Največje onesnaženje se pojavlja neposredno ob cestiščih, z oddaljevanjem pa se koncentracija niža. Ker so v pnevmatiki dodane številne kemikalije, ki izboljšajo njeno delovanje in vzdržljivost, se med odlaganjem delcev te kemikalije izlužujejo v okolje in predstavljajo dodatno nevarnost za organizme. O vplivu mikroplastike iz pnevmatik še ni opravljenih veliko raziskav, zato smo testirali vpliv te mikroplastike in njenih izlužkov na vodno rastlino malo vodno lečo Lemna minor. Potencialno strupenost smo ocenjevali s testiranjem vpliva na specifično hitrost rasti, rast korenin in koncentracijo fotosintetskih pigmentov (klorofil a in klorofil b). Iz rezultatov je razvidno, da so večji vpliv na malo vodno lečo povzročili izlužki mikroplastike iz avtomobilskih pnevmatik kakor delci. Pri eksperimentu z delci smo opazili inhibicijo specifične hitrosti rasti in rasti korenin le pri najvišji testirani koncentraciji (1000 mg/L). Vpliv je bil v manjši meri opažen pri koncentraciji klorofila a, kjer se je ta rahlo povečeval s povečevanjem koncentracije mikroplastike. Pri eksperimentu z izlužki je bil vpliv na specifično hitrost rasti in rast korenin prav tako opažen le pri najvišji testirani koncentraciji, medtem ko je bil vpliv na koncentracijo klorofila a in b veliko bolj izrazit.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-07 11:26:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149542</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22918</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 163457539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
