Karakterizacija sorbentov na osnovi emisij HOSMržljak, Tomaž (Avtor) Kralj Cigić, Irena (Mentor) HOSOddyjev testSPMEGC/MSsorbentiKulturna dediščina je v muzejih, galerijah in ostalih ustanovah, kjer shranjujejo zgodovinske predmete, podvržena postopni razgradnji zaradi prisotnosti hlapnih organskih spojin (HOS). Ogroženi so predmeti iz vseh vrst materialov, kot so kovine, kamnine, steklo, papir, barvila … Največja koncentracija HOS je v zaprtih prostorih, kot so vitrine, omare, predali ipd. Izvor največje količine onesnažil je les, ki emitira predvsem formaldehid, metanojsko in etanojsko kislino. Zaradi porasta novih materialov se, poleg teh treh, v muzejski atmosferi nahajajo tudi druga onesnažila, katerih problematičnih učinkov še ne poznamo. Zaradi vse večje ogroženosti predmetov so številne raziskave usmerjene v preučevanje izvorov, koncentracije in problematičnih učinkov korozivnih spojin. Poleg tega so raziskave usmerjene tudi v to, kako preprečiti pojavnost večjih koncentracij hlapnih organskih spojin v prisotnosti zgodovinskih predmetov. Možnosti je veliko, med drugim uporaba gradbenih materialov, ki nase vežejo spojine, uporaba pohištvenih materialov, ki bi emitirali manj problematičnih spojin (npr. kovine in steklo), ventilacija prostorov, zatesnitev zaprtih prostorov itd. Ena od možnosti, kako v majhnih in tesno zaprtih prostorih preprečiti, da bi koncentracija onesnažil močno narasla, je tudi uporaba t. i. sorbentov. Gre za snovi, ki nase predvsem s fizisorpcijo vežejo spojine. Cilj moje magistrske naloge je bil karakterizacija desetih sorbentov, ki bi jih lahko potencialno uporabili za zaščito kulturne dediščine. Zanimalo me je, ali so testirani sorbenti primerni za to, da so v bližini zgodovinskih predmetov, saj bi tudi sami sorbeni lahko emitirali onesnažila, ki bi bila lahko korozivna. Sestava devetih sorbentov je bila neznana, znan vzorec je bil le aktivno oglje, ki je eden najbolj razširjenih sorbentov, zato sem pričakoval, da se bo tudi v mojem primeru izkazal kot uporaben in neproblematičen, kar so potrdili eksperimenti. Ustreznost sorbentov sem preveril s t. i. Oddyjevim testom, pospešenim korozijskim testom, ki pri pogojih 100 % relativne vlažnosti in temperaturi 60 ºC pokaže, ali določena snov izloča spojine, ki bi lahko korodirale svinec, srebro ali baker. Zanimalo me je tudi, katere spojine bi lahko povzročile korozijo omenjenih treh kovin in prav tako sestava sorbentov, zato sem izvedel še vzorčenje z mikroesktrakcijo na trdno fazo, kjer sem v viale nameščene sorbente izpostavil segrevanju na vodni kopeli na 60 ºC. Identifikacijo vzorčenih spojin sem opravil s sklopljeno tehniko plinska kromatografija/masna spektrometrija. Izkazalo se je, da so vsi neznani sorbenti, ki so imeli videz bele zrnaste snovi, emitirali (ciklične) organske dušikove spojine. Primerjava s knjižnico masnih spektrov je pokazala tudi, da prav tako vsi tisorbenti verjetno emitirajo spojino acetaldoksim – s primerjavo ploščin kromatografskih vrhov med različnimi vzorci sem ugotovil, da sorbenti, ki emitirajo največ acetaldoksima, ne opravijo Oddyjevega testa, saj korodirajo baker. S spektroskopijo IR kovinskih ploščic iz Oddyjevega testa sem poskušal dodatno povezati ugotovitve pridobljene z Oddyjevim testom in analizo GC/MS.20232023-09-07 11:25:33Magistrsko delo/naloga149509VisID: 20901COBISS_ID: 163021315sl