Pomoč in podpora svojcem ob odhodu starega človeka v institucionalno varstvoFegic, Nuša (Avtor) Rihter, Liljana (Mentor) starostsprejem v institucionalno varstvoproces prilagajanjastiske svojcevpodpora socialnega delaV magistrskem delu raziskujem pomoč in podporo, ki so jo svojci prejeli v procesu odhoda starega človeka v institucionalno varstvo in kasneje. Zanimal me je proces priprave in prilagajanja svojcev na odhod starega človeka iz domačega okolja v institucionalno varstvo ter s kakšnimi izzivi in stiskami so se svojci soočali ob odhodu starega družinskega člana. Prav tako me je zanimalo, kako svojci doživljajo podporo in pomoč socialne službe ob sprejemu družinskega člana v dom za stare ljudi ter kaj v tem procesu in kasneje pogrešajo oziroma česa si želijo še več. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelim obdobje starosti in proces staranja ter izpostavim najpogostejše potrebe v starosti. V nadaljevanju predstavim socialna omrežja in socialne opore v starosti, pri čemer posebno pozornost namenjam neformalnim socialnim mrežam ter odnosu med starimi ljudmi in družinskim člani oziroma svojci. V zadnjem delu teoretičnega uvoda pišem še o pripravi svojcev na odhod starega človeka v institucionalno varstvo, o njihovi vlogi in pri tem poseben poudarek namenim stiskam ter izzivom, s katerimi se svojci soočajo v procesu namestitve družinskega člana v dom za stare ljudi. Za konec pa opredelim tudi vlogo stroke socialnega dela v institucionalnem varstvu. V empiričnem delu predstavim rezultate svoje raziskave, ki sem jih pridobila z analizo intervjujev na neslučajnostnem in priložnostnem vzorcu 10 svojcev. Analiza pridobljenih podatkov je pokazala, da svojcem odločitev in priprava na odhod starega človeka v institucionalno varstvo predstavlja enega izmed pomembnejših življenjskih dogodkov, ki poteka skozi tri faze: faza dogovarjanja, faza sprejemanja odločitve glede namestitve in faza prilagajanja sprejeti odločitvi. Udeleženi v procesu priprave na odhod starega človeka poročajo o predvsem negativnih občutkih. Rezultati raziskave kažejo tudi, da se vloga svojcev pred namestitvijo družinskega člana v dom za stare ljudi bistveno razlikuje od vloge, ki jo svojci prevzamejo po sprejemu starega človeka v institucionalno varstvo. Udeleženci v raziskavi poročajo o pojavu razlike med občutki, ki so se pojavili, ko so domsko oskrbo za družinskega člana resnično potrebovali, in občutki, ki so nastali ob samem odhodu starega človeka v institucionalno varstvo. Proces prilagajanja svojci opredeljujejo kot dolgotrajen in čustveno obremenjujoč ter stresen. Posledično se svojci ob odhodu starega človeka soočajo z različnimi stiskami, med katerimi prevladujejo: negotovost, žalost, razočaranje, občutki nemoči, neuspeha in krivde. Sodelujoči so strokovno pomoč in podporo socialne službe prejeli tako pred samim sprejemom starega človeka v institucionalno varstvo kot tudi kasneje. Kljub temu pa so svojci omenjali tudi številne slabosti sodelovanja s socialno službo. Poleg tega rezultati analize kažejo tudi na pomanjkljivosti pomoči in podpore zdravstvenega osebja, ki so v precejšni meri povezane z odsotnostjo osebnega stika med svojci in zdravstvenim osebjem ter pomanjkanjem empatije ob sprejemu starega človeka. V povezavi s tem so svojci navajali tudi številne predloge za nudenje in zagotavljanje ustrezne pomoči in podpore.[N. Fegic]20232023-09-07 09:00:34Magistrsko delo/naloga149425UDK: 364.4-053.9VisID: 43010COBISS_ID: 189764611sl