Mikotoksini v vinu, s poudarkom na prisotnost ohratoksina ABarborič, Nina (Avtor) Celar, Franci Aco (Mentor) mikotoksiniohratoksin Avinogrozdjezdravstveno tveganjepodnebne spremembeV diplomskem delu predstavljamo pregled tujih in domačih raziskav s področja mikotoksinov v vinih, s poudarkom na ohratoksinu A (OTA). Iz pregledane literature lahko sklepamo, da mikotoksini v prehrani ljudi predstavljajo tveganje za zdravje in gospodarsko škodo. Najpomembnejše so glive mikotoksigenih rodov Aspergillus in Penicillium, ki tvorijo različne mikotoksine, ki se razlikujejo po zgradbi, toksičnosti in pogostosti pojavljanja. Najbolje preučen mikotoksin je ohratoksin A, za katerega je zakonsko določna največja koncentracija, ki jo lahko vsebuje živilo 120 ng/kg telesne mase in vino 2,0 µg/kg. Raziskave so pokazale, da vina lahko predstavljajo zaskrbljujoč vir mikotoksinov, pri preučevanju rdečih vin je sledove OTA vsebovalo tudi do 64 % vseh analiziranih vzorcev. Povečano koncentracijo mikotoksinov lahko med drugim pripišemo neupoštevanju higiene v vinogradih in predelovalnih površinah, maceracijie in povišani temperaturi zraka kot posledici podnebnih sprememb. Na koncentracijo različnih mikotoksinov v vinu lahko vplivamo z izvajanjem dobrih praks, kot so natančni vizualni pregled grozdnih jagod, izvajanjem trgatve v suhem vremenu in uporabo ustreznih fitofarmacevtskih sredstev. Višje temperature zraka v prihodnosti bodo spodbudile kolonizacijo grozdnih jagod z glivami in tvorbo mikotoksinov, predvsem ohratoksina A, aflatoksinov in fuminizinov. Podcenjenost celokupne koncentracije mikotoksinov v vinih povzroča nepoznavanje toksičnih učinkov manj znanih mikotoksinov, kot so derivati OTA, deoksinivalenol in trihoteceni kot so na primer T-2 ter HT-2 toksini.20232023-09-07 07:15:21Diplomsko delo/naloga149355VisID: 228440COBISS_ID: 163933699sl