<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prepoznavanje parazitske glive brinovega ščetinca (Gymnosporangium clavariiforme) na sekundarnem gostitelju enovratem glogu (Crataegus monogyna) na osnovi črtne kode DNA</dc:title><dc:creator>Podgrajšek,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolinar,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>identifikacija gliv</dc:subject><dc:subject>črtna koda DNA</dc:subject><dc:subject>brinov ščetinec</dc:subject><dc:subject>enovrati glog</dc:subject><dc:description>Rje so obvezni biotrofni paraziti rastlin, ki so razširjene po vsem svetu. Okužijo lahko gospodarsko pomembne rastline. Nekatere rje, ki pripadajo rodu Gymnosporangium, so bile razglašene za karantenske glive v različnih delih sveta. Karantenski ščetinci so morfološko večkrat izredno podobni že razširjenim, kar lahko privede do prikritega vnosa in posledično do njihovega razširjanja. Zato ima odkrivanje karantenskih patogenih gliv pomembno vlogo pri preprečevanju ekonomskih in ekoloških posledic. Tradicionalno odkrivanje njihove prisotnosti in njihova identifikacija je težavna, zato smo želeli uvesti molekularni pristop in enak pristop uporabiti za določitev nekaterih drugih fitopatogenih gliv. Za izhodišče smo vzeli enovrati glog (Crataegus monogyna) z vidnimi znaki okužbe. Predvidevali smo, da je okužbo povzročila glogova rja (Gymnosporangium clavariiforme). Iz okuženega tkiva (list, plod, veja) smo izolirali DNA in izvedli identifikacijo na osnovi treh genomskih regij črtnih kod DNA (28 S rDNA, ITS, COX3). Nepričakovano smo odkrili, da so bila vsa analizirana tkiva okužena z različnimi vrstami gliv. Poleg pričakovanega rodu Gymnosporangium smo v okuženem tkivu identificirali še glive 6 rodov (Fusarium, Filobasidium, Pseudomicrostroma, Aureobasidium, Cladosporium, Didymella). Podobno smo tudi za okuženo rastlinsko tkivo navadne leske, sibirske borovnice, oljke in pravega žafrana, ugotovili prisotnost različnih vrst gliv. Na podlagi tega opažanja smo ugotovili, da je rastlinsko tkivo okuženo z več različnimi glivami – patogenimi in ubikvitarnimi nepatogenimi endofitnimi in epifitnimi glivami, kjer glive sobivajo in sčasoma okužba z eno glivo olajša okužbo z drugimi glivami.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-06 14:25:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149353</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 20741</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 169681923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
