<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vzdražnost astrocitov po sočasni aktivaciji z agonisti adrenergičnih in purinergičnih receptorjev</dc:title><dc:creator>Javeršek,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vardjan,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>astrociti</dc:subject><dc:subject>FRET-mikroskopija</dc:subject><dc:subject>AKAR2</dc:subject><dc:subject>PKA</dc:subject><dc:subject>cAMP</dc:subject><dc:description>Astrociti so celice glije osrednjega živčnega sistema in imajo pomembno vlogo pri uravnavanju nevronske aktivnosti ter vzdrževanju možganske homeostaze. Za razliko od nevronov niso električno vzdražni, lahko pa se odzivajo na zunajcelične signalne molekule preko aktivacije površinskih metabotropnih (z G-proteini sklopljenih receptorjev) in ionotropnih receptorjev, kot so adrenergični in purinergični receptorji, kar vodi v povišanje znotrajcelične koncentracije sekundarnih obveščevalcev – cAMP in Ca2+ – (t.i. citosolna vzdražnost) in uravnavanje različnih celičnih procesov. Ob aktivaciji OŽS je v zunajceličnini lahko prisotnih več različnih signalnih molekul hkrati, ki v posamezni celici prek različnih receptorjev sočasno aktivirajo različne signalne poti. Kako hkratna aktivacija različnih receptorjev vpliva na citosolno Ca2+-in/ali cAMP-vzdražnost astrocitov in celične procese je slabo raziskano. V diplomskem delu smo želeli preučiti ali se cAMP-vzdražnost astrocitov po aktivaciji adrenergičnih receptorjev spremeni ob sočasni aktivaciji purinergičnih receptorjev. 
Za spremljanje cAMP-vzdražnosti astrocitov smo uporabili gensko kodirajoči fluorescenčni biosenzor AKAR2, ki omogoča v celicah posredno spremljanje aktivnosti cAMP preko od cAMP-odvisne protein kinaze A (PKA) s fluorescenčno mikroskopijo in metodo FRET. Zapis za biosenzor AKAR2 smo vnesli v podganje astrocite v kulturi s transfekcijo pDNA. V posameznih astrocitih, ki so izražali AKAR2, smo s FRET-mikroskopijo v realnem času merili spremembe aktivnosti od cAMP-odvisne PKA po draženju celic z agonisti adrenergičnih receptorjev (adrenalin (ADR)), purinergičnih receptorjev (ATP) ali kombinacijo obojih. Podatke o spremembi signala FRET v odvisnosti od časa smo normirali in nato izračunali končne, kumulativne ter hitrosti spremembe signala FRET za posamezen dražljaj ter podatke med dražljaji statistično primerjali.
Draženje astrocitov z ADR je sprožilo porast v znotrajcelični aktivnosti od cAMP-odvisne PKA, najverjetneje zaradi aktivacije -adrenergičnih receptorjev. Pri draženju astrocitov s kombinacijo ADR in ATP, ki sta sočasno aktivirala adrenergične in purinergične receptorje, smo opazili trend višjih vrednosti končne, kumulativne ter hitrosti spremembe signala FRET kot če smo celice dražili le z ADR, ki pa niso bile statistično značilno višje glede na draženje z ADR. Draženje astrocitov z ATP ni statistično značilno povečalo aktivnosti PKA glede na kontrolni poskus. Sklepamo, da ima aktivacija adrenergičnih receptorjev z ADR glavni učinek na cAMP-vzdražnost astrocitov, medtem ko ima aktivacija purinergičnih receptorjev z ATP le modulatorno vlogo. Ob sočasnem draženju celic z ADR in ATP, aktivacija purinergični receptorjev z ATP najverjetenje preko aktivacije Ca2+-signalnih poti prispeva k trendu zvišanja aktivnosti od cAMP-odvisne PKA.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-06 12:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149339</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22985</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 168319747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
